Initial commit.

README.md

@@ -1,3 +1,13 @@
-# Clanki
+# Slovanska vera
 
-Članki na temo slovanske mitologije
+![Vse se začne tukaj](_images/ben-elhadj-djelloul-mohamed-YMgahS3aCDM-unsplash_p.jpg "Vse se začne tukaj")
+
+> Naša stara vera
+
+## Kaj je ta stran
+
+Vera starih Slovanov je v mnogočem uganka. Na višku je bila v petem in šestem stoletju, ko Slovani še niso imeli razvite pisave, zaradi česar so se zgodbe prenašale iz roda v rod ustno. Slovani so bili velika skupina plemen, ki so živeli na geografsko obsežnem območju, zaradi česar je bila tudi njihova vera, kot tudi njihove druge navade, različne v različnih krajih.
+
+Zgodbe in sama vsebina verovanja se je s časom spreminjala. Naši predniki so kot svoje sprejeli tudi zgodbe in mite ljudstev, s katerimi so se srečali - sosedi, staroselci ... Vse to je pomenilo, da so se na različnih geografskih območjih oblikovale različne variante zgodb, tudi povsem različne zgodbe in verovanja.
+
+Na tej strani bodo (oziroma so že) zbrani delčki stare slovanske vere in folklore, ki je živela v naših krajih. Ni nujno povsem takšna kot v starih pripovedkah, ki so jih zapisali etnologi in drugi raziskovalci naše preteklosti, gre bolj za pomensko in vsebinsko zaokrožitev tega kar se je ohranilo. Rad bi ustvaril nekakšen nabor besedil, ki omogoča razumevanje osnovnih orisov starega verovanja in nekakšno odskočno desko za nadaljnje raziskovanje. Več kot zgodovinska avtentičnost mi pomeni vsebinska skladnost in zaokroženost. Bolj pomembna je poanta zgodb, struktura in nauk, ki ga nosi.

_coverpage.md

@@ -0,0 +1,5 @@
+![logo](_media/icon.svg)
+
+# Svete niti: tkanje tapiserije<br>slovanskih verovanj <small>1.0.0</small>
+
+> Sveti odmevi dediščine

_media/example-with-yaml.md

@@ -0,0 +1,6 @@
+---
+author: John Smith
+date: 2020-1-1
+---
+
+> This is from the `example.md`

_media/example.html

@@ -0,0 +1 @@
+<h1>To infinity and Beyond!</h1>

_media/example.js

@@ -0,0 +1,16 @@
+import fetch from 'fetch'
+
+const URL = 'https://example.com'
+const PORT = 8080
+
+/// [demo]
+const result = fetch(`${URL}:${PORT}`)
+  .then(function (response) {
+    return response.json()
+  })
+  .then(function (myJson) {
+    console.log(JSON.stringify(myJson))
+  })
+/// [demo]
+
+result.then(console.log).catch(console.error)

_media/example.md

@@ -0,0 +1 @@
+> This is from the `example.md`

_media/icon.svg

@@ -0,0 +1,30 @@
+<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
+<svg width="122px" height="94px" viewBox="0 0 122 94" version="1.1" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg" xmlns:xlink="http://www.w3.org/1999/xlink">
+    <!-- Generator: Sketch 41.2 (35397) - http://www.bohemiancoding.com/sketch -->
+    <title>icon</title>
+    <desc>Created with Sketch.</desc>
+    <defs>
+        <path d="M144.453286,104 C177.038086,104 203.453286,77.5848002 203.453286,45 C203.453286,12.4151998 177.038086,-14 144.453286,-14 C111.868486,-14 114.603207,13.6754846 114.603207,46.2602848 C114.603207,78.845085 111.868486,104 144.453286,104 Z" id="path-1"></path>
+        <filter x="-50%" y="-50%" width="200%" height="200%" filterUnits="objectBoundingBox" id="filter-2">
+            <feOffset dx="7" dy="-10" in="SourceAlpha" result="shadowOffsetInner1"></feOffset>
+            <feComposite in="shadowOffsetInner1" in2="SourceAlpha" operator="arithmetic" k2="-1" k3="1" result="shadowInnerInner1"></feComposite>
+            <feColorMatrix values="0 0 0 0 0   0 0 0 0 0   0 0 0 0 0  0 0 0 0.1 0" type="matrix" in="shadowInnerInner1"></feColorMatrix>
+        </filter>
+    </defs>
+    <g id="Page-1" stroke="none" stroke-width="1" fill="none" fill-rule="evenodd">
+        <g id="icon" transform="translate(-98.000000, 2.000000)">
+            <g id="body" transform="translate(159.000000, 45.000000) rotate(-90.000000) translate(-159.000000, -45.000000) ">
+                <use fill="#2ECE53" fill-rule="evenodd" xlink:href="#path-1"></use>
+                <use fill="black" fill-opacity="1" filter="url(#filter-2)" xlink:href="#path-1"></use>
+                <use stroke="#0E1320" stroke-width="4" xlink:href="#path-1"></use>
+            </g>
+            <circle id="left-eye" fill="#000000" cx="139" cy="38" r="7"></circle>
+            <circle id="right-eye" fill="#000000" cx="183" cy="38" r="7"></circle>
+            <g id="light" transform="translate(112.000000, 10.000000)" fill="#FFFFFF">
+                <circle cx="2" cy="28" r="2"></circle>
+                <path d="M12.2551528,-1.65016666 C12.1154537,-2.17684986 12.4455583,-2.60381096 13.011574,-2.60381096 L14.9928363,-2.60381096 C15.5502953,-2.60381096 16.1214654,-2.16566487 16.2594657,-1.64268776 C16.2594657,-1.64268776 17.4280152,2.48668594 17.9030739,6.45786647 C18.3781327,10.429047 18.3171359,10.4652901 18.3171359,12.1782569 C18.3171359,16.9413523 16.2076398,26.4389164 16.2076398,26.4389164 C16.0941814,26.9676035 15.558852,27.396189 14.9928363,27.396189 L13.011574,27.396189 C12.454115,27.396189 12.1166642,26.9691757 12.2568366,26.4301177 C12.2568366,26.4301177 13.4260575,22.2288768 13.9640759,17.9859148 C14.5020943,13.7429529 14.309594,15.2982629 14.5626609,12.3723978 C14.9355337,8.06138047 12.2551528,-1.65016666 12.2551528,-1.65016666 Z" id="light-line" transform="translate(15.271433, 12.396189) scale(-1, 1) rotate(-48.000000) translate(-15.271433, -12.396189) "></path>
+            </g>
+            <path d="M159.5,78.3050108 C169.164983,78.3050108 177,70.4699939 177,60.8050108 C177,51.1400277 169.688728,56.4616841 160.023745,56.4616841 C150.358762,56.4616841 142,51.1400277 142,60.8050108 C142,70.4699939 149.835017,78.3050108 159.5,78.3050108 Z" id="mouth" fill="#000000"></path>
+        </g>
+    </g>
+</svg>

_media/vercel_logo.svg

@@ -0,0 +1 @@
+<svg width="283" height="64" viewBox="0 0 283 64" fill="none" xmlns="http://www.w3.org/2000/svg"><path d="M141.04 16c-11.04 0-19 7.2-19 18s8.96 18 20 18c6.67 0 12.55-2.64 16.19-7.09l-7.65-4.42c-2.02 2.21-5.09 3.5-8.54 3.5-4.79 0-8.86-2.5-10.37-6.5h28.02c.22-1.12.35-2.28.35-3.5 0-10.79-7.96-17.99-19-17.99zm-9.46 14.5c1.25-3.99 4.67-6.5 9.45-6.5 4.79 0 8.21 2.51 9.45 6.5h-18.9zM248.72 16c-11.04 0-19 7.2-19 18s8.96 18 20 18c6.67 0 12.55-2.64 16.19-7.09l-7.65-4.42c-2.02 2.21-5.09 3.5-8.54 3.5-4.79 0-8.86-2.5-10.37-6.5h28.02c.22-1.12.35-2.28.35-3.5 0-10.79-7.96-17.99-19-17.99zm-9.45 14.5c1.25-3.99 4.67-6.5 9.45-6.5 4.79 0 8.21 2.51 9.45 6.5h-18.9zM200.24 34c0 6 3.92 10 10 10 4.12 0 7.21-1.87 8.8-4.92l7.68 4.43c-3.18 5.3-9.14 8.49-16.48 8.49-11.05 0-19-7.2-19-18s7.96-18 19-18c7.34 0 13.29 3.19 16.48 8.49l-7.68 4.43c-1.59-3.05-4.68-4.92-8.8-4.92-6.07 0-10 4-10 10zm82.48-29v46h-9V5h9zM36.95 0L73.9 64H0L36.95 0zm92.38 5l-27.71 48L73.91 5H84.3l17.32 30 17.32-30h10.39zm58.91 12v9.69c-1-.29-2.06-.49-3.2-.49-5.81 0-10 4-10 10V51h-9V17h9v9.2c0-5.08 5.91-9.2 13.2-9.2z" fill="#000"/></svg>

_navbar.md

@@ -0,0 +1,3 @@
+- Prevodi
+  - [:slovenia: Slovensko](/)
+  - [:uk: English](/en-uk/)

_sidebar.md

@@ -0,0 +1,38 @@
+- Začetek
+
+  - [Hitri začetek](hitri-zacetek.md)
+
+- Miti
+
+  - [Začetek in stvaritev vesolja in kozmičnega reda](nastanek-vesolja.md)
+  - [Nastanek vesolja, prostora in časa, bogov ter ljudi](nastanek-sveta-mit.md)
+  - [Nastanek časa](nastanek-casa.md)
+
+- Bogovi
+
+  - [Rod](rod.md)
+  - [Svarog](svarog.md)
+  - [Lada](lada.md)
+  - [Črnobog](crnobog.md)
+  - [Perun](perun.md)
+  - [Mokoš](mokos.md)
+  - [Veles](veles.md)
+  - [Dajbog](dajbog.md)
+  - [Semargl](semargl.md)
+  - [Stribog](stribog.md)
+  - [Morana](morana.md)
+  - [Jarilo](jarilo.md)
+  - [Triglav](triglav.md)
+  - [Svetovid](svetovid.md)
+
+- [**Etika**](etika.md)
+
+- [**Obredi in prakse**](obredi-in-prakse.md)
+
+- Vodnik
+
+  - [Nastanek vesolja, prostora in časa, bogov ter ljudi](nastanek-sveta-razlaga.md)
+  - [Bogovi](bogovi.md)
+  - [Razmerja med bogovi](razmerja-med-bogovi.md)
+  - [Mesto ljudi v kozmosu](mesto-za-ljudi.md)
+  - [Vloga Mokoš](vloga-mokos.md)

bogovi.md

@@ -0,0 +1,36 @@
+# Bogovi
+
+Bogovi se delijo v tri (načelo trojnosti) rodove.
+
+## Prvi rod
+
+Prvi rod bogov je ustvaril [Rod](rod.md). To so bogovi
+
+- [Svarog](svarog.md),
+- [Črnobog ali Črt](crnobog.md) in
+- [Lada](lada.md).
+
+To so mogočni prvobitni bogovi, demoni starega sveta, ki skrbijo za ravnotežje kozmičnega reda in kaosa.
+
+## Drugi rod
+
+Drugi rod bogov sta ustvarila Svarog in Lada. To so bogovi:
+
+- [Perun ali Kresnik](perun.md),
+- [Veles ali Vedomec](veles.md) in
+- [Mokoš ali Baba](mokos.md), sledijo pa
+- [Stribog ali Veternik](stribog.md),
+- [Dajbog](dajbog.md) in
+- [Semargl ali Netek](semargl.md).
+
+To so veliki in močni bogovi, ki skrbijo za ravnovesje med redom in kaosom na svetu. Skrbijo za tek časa, vse pomembne naravne elemente (zrak, zemlja, ogenj, voda), za Prav, Jav in Navje, za vse štiri strani neba in vsak košček sveta.
+
+## Tretji rod
+
+Tretji rod bogov so potomci Peruna in Mokoš oziroma Velesa in Mokoš. To so:
+
+- [Jarilo ali Jurij](jarilo.md),
+- [Morana ali Mara](morana.md),
+- Jarnik.
+
+Tretji rod bogov so otroci Peruna, Mokoš in Velesa. To so bogovi, ki skrbijo za letno prenavljanje narave, življenje in smrt in ponovno rojstvo.

crnobog.md

@@ -0,0 +1,17 @@
+# Črnobog ali Črt
+
+![Črnobog vlada spodaj](_images/samuel-ferrara-iecJiKe_RNg-unsplash_p.jpg "Črnobog vlada spodaj")
+
+Zberite se tesno, iskalci skrivnostnih senc, kajti razkril bom duha Črnoboga, temnega in skrivnostnega božanstva naše slovanske vere. Njegova prisotnost je kot globoka, neprepustna noč, opomin na globoke skrivnosti, ki prebivajo v skritih kotičkih bivanja.
+
+Predstavljajte si Črnoboga kot lik, zavit v temo, njegova oblika je izmuzljiva in se nenehno spreminja. Njegove oči so bazeni neskončne globine, njegova avra pa izžareva pridih starodavne in skrivnostne modrosti. Črnobog je gospodar podzemlja, varuh skritih kraljestev in varuh neizrečenih skrivnosti.
+
+Predstavljajte si ga, kako hodi po zasenčenih poteh noči, njegovi koraki pa odmevajo v globinah zemlje. Je utelešenje transformacije, sile, ki oblikuje nevidne vidike sveta. Črnobog je varuh mejnih prostorov, kjer se prepletajo konci in začetki.
+
+V Črnobogovi prisotnosti je čutiti globoko skrivnost in introspekcijo. Je božanstvo prehodov, ki vodi duše skozi cikle življenja in smrti. Njegovo kraljestvo je kraljestvo globokih refleksij in transformacij, kjer se tema umakne svetlobi in obratno.
+
+Prikličite Črnoboga, ko želite raziskati skrite globine lastne duše. Pokličite njegovo modrost, da boste prebrodili čase sprememb in prehodov, tako v življenju kot v duhovni rasti. Njegova prisotnost lahko nudi tolažbo v trenutkih teme in vpogled v trenutkih negotovosti.
+
+V času osebne preobrazbe ali ko se znajdete na razpotju, je Črnobogova esenca lahko vodilna sila. Predstavljajte si njegovo zasenčeno podobo, ko se poglabljate v skrivnosti lastne duše, saj veste, da skozi temo obstaja možnost globokega razkritja.
+
+Črnobog nas spominja, da sta nevidno in skrivnostno sestavni del našega potovanja. Ko ga častite, spoštujete transformativno moč skritih kraljestev in vedno prisoten potencial za obnovo in rast, tudi v globinah najtemnejše noči.

dajbog.md

@@ -0,0 +1,19 @@
+# Dajbog
+
+![Dajbog vlada vsemu](_images/dawid-zawila--G3rw6Y02D0-unsplash_p.jpg "Dajbog je sonce")
+
+V tem zapisu je razkrita sijoča esenca Dajboga, boga sonca, katerega sijaj razsvetljuje naša slovanska verovanja. Dajbog je s toplino svojih žarkov in ognjem svojega duha utelešenje svetlobe, vitalnosti in večnega kroženja dneva in noči.
+
+Predstavljajte si Dajboga kot figuro bleščečega sijaja, njegova oblika žari od svetlobne energije samega sonca. Njegovi zlati lasje tečejo kot potoki sončne svetlobe, njegove oči pa sijejo z močjo tisočerih sonc. Je glasnik zore, nosilec luči in utelešenje življenjske energije.
+
+Predstavljajte si, kako se Dajbog vozi po nebesih v nebeškem vozu in njegovo potovanje zaznamuje prehod vsakega dne. Njegovi žarki se dotikajo zemlje in prinašajo toploto in hrano vsem živim bitjem. Je večni plesalec na nebu, njegovi gibi slikajo platno sveta s spreminjajočimi se vzorci svetlobe in senc.
+
+V Dajbogovi prisotnosti je čutiti prenovo in vitalnost. Njegova svetloba prežene temo, metaforično in dobesedno, njegova toplina pa prebudi speče življenje v deželi. Je vir navdiha za pesnike, umetnike in sanjače, saj njegova sijoča energija v njihovih dušah vzbuja ustvarjalni ogenj.
+
+Prikličite Dajboga ob sončnem vzhodu, ko se njegovi prvi žarki dotaknejo obzorja in napolnijo svet s svetlobo. Ponudite svojo hvaležnost za dar novega dne, saj je njegova svetloba opomin na lepoto in potencial, ki ga prinaša vsaka zarja. Poiščite njegovo vodstvo, ko potrebujete osvetlitev na svoji življenjski poti ali ko želite zanetiti lastno ustvarjalno iskro.
+
+V času teme ali negotovosti je lahko Dajbogova esenca vodilna luč. Predstavljajte si njegovo sijočo obliko, ki črpa sončno energijo in z njo razprši sence, ki zameglijo vaše misli in srce.
+
+Dajbogova prisotnost nas spomni, da tako kot sonce vsako jutro vzide, ima tudi naš duh potencial za prenovo in preobrazbo. Uteleša trajno moč svetlobe nad temo in silo, ki potrjuje življenje, ki teče skozi vesolje. Ko počastite Dajbogovega sijočega duha, počastite večni cikel dneva in noči, nenehno vrteče se kolo obstoja in transformativno energijo, ki osvetljuje našo pot skozi življenjsko pot.
+
+Dajbog je poosebljeno sonce. Je bog, ki daje, od tod izhaja tudi njegovo ime.

en-uk/README.md

@@ -0,0 +1,9 @@
+# Slovanska vera
+
+> Naša stara vera
+
+## Kaj je ta stran
+
+Vera starih Slovanov je v mnogočem uganka. Na višku je bila v petem in šestem stoletjuj, ko Slovani še niso imeli razvite pisave, zaradi česar so se zgodbe prenašale iz roda v rod ustno. Slovani so bili velika skupina plemen, ki so živeli na geografsko obsežnem območju, zaradi česar je bila tudi njihova vera, kot tudi njihove druge navade, različne v različnih krajih.
+
+Na tej strani bodo (oziroma so že) zbrani elementi stare slovanske vere in folklore, ki je živela v naših krajih.

en-uk/_sidebar.md

@@ -0,0 +1,29 @@
+- Začetek
+
+  - [Quick start](quickstart.md)
+  - [Writing more pages](more-pages.md)
+  - [Custom navbar](custom-navbar.md)
+  - [Cover page](cover.md)
+
+- Glavni miti
+
+  - [Configuration](configuration.md)
+  - [Themes](themes.md)
+  - [List of Plugins](plugins.md)
+  - [Write a Plugin](write-a-plugin.md)
+  - [Markdown configuration](markdown.md)
+  - [Language highlighting](language-highlight.md)
+  - [Emoji](emoji.md)
+
+- Vodnik
+
+  - [Deploy](deploy.md)
+  - [Helpers](helpers.md)
+  - [Vue compatibility](vue.md)
+  - [CDN](cdn.md)
+  - [Offline Mode (PWA)](pwa.md)
+  - [Server-Side Rendering (SSR)](ssr.md)
+  - [Embed Files](embed-files.md)
+
+- [Awesome docsify](awesome.md)
+- [Changelog](changelog.md)

etika.md

@@ -0,0 +1,205 @@
+# Etika naših prednikov
+
+## Uvod v slovansko etiko
+
+V osrčju slovanske duhovnosti leži globok etični okvir, ki odseva vrednote, prepričanja in moralna načela teh starih kultur. Za popolno razumevanje slovanske mitologije in duhovnosti se je nujno treba poglobiti v etične temelje, ki so usmerjali življenja ljudi, ki so častili panteon bogov in duhov. To poglavje ponuja uvod v slovansko etiko in raziskuje moralni kompas, ki je oblikoval vedenje, odločitve in odnose v teh starodavnih družbah.
+
+V jedru slovanske etike je koncept ravnovesja. Slovanska mitologija je bogata z zgodbami o nasprotnih silah, kot sta Perun, bog groma in reda, in Veles, bog kaosa in podzemlja. Te nasprotujoče si sile veljajo za bistvene sestavine naravnega sveta in kozmičnega reda. Slovanska etika poudarja nujnost ohranjanja harmonije in ravnovesja med temi silami.
+
+V središču slovanske etike je spoštovanje narave. Naravni svet velja za sveto, Slovani pa so verjeli, da so tesno povezani z zemljo, gozdovi, rekami in živalmi. Ta globoka povezanost z naravo je oblikovala njihove etične vrednote, ki spodbujajo spoštovanje okolja in zavezanost trajnostnemu življenju.
+
+Skupnost je v slovanski etiki zelo cenjena. Družinske in skupnostne vezi veljajo za bistvene, zvestoba sorodstvu pa sveta dolžnost. Prednike spoštujemo, iščemo njihovo modrost in vodstvo. Ta občutek pripadnosti in medsebojne povezanosti tvori osnovo za etično vedenje v skupnosti.
+
+Tradicija gostoljubja in radodarnosti je še en temelj slovanske etike. Gostje veljajo za svete, ponudba hrane, pijače in zatočišča obiskovalcem pa je moralna obveznost. Ta praksa spodbuja občutek tovarištva in medsebojne podpore v skupnosti.
+
+Pravičnost ima v slovanski etiki pomembno vlogo. Perun, bog groma in pravice, je zadolžen za vzdrževanje moralnega reda in kaznovanje prestopnikov. Vendar pa obstaja tudi nasprotno prepričanje o maščevanju, kjer lahko posamezniki ali skupnosti iščejo povračilo za zaznane krivice. Ta zapleten medsebojni vpliv med pravičnostjo in maščevanjem sproža etična vprašanja o naravi kaznovanja in povračila.
+
+Slovanska mitologija se spopada s konceptoma usode in svobodne volje. Čeprav se verjame, da posamezniki odločajo o svojih dejanjih, so tudi podvrženi širšemu kozmičnemu redu. Ta dvojnost spodbuja filozofska razmišljanja o vlogi osebne odgovornosti in neizogibnosti določenih dogodkov.
+
+Obredi in obredi so sestavni del slovanske etike. Očiščevalni in očiščevalni rituali se izvajajo za ohranjanje moralne čistosti in harmonije z naravnimi in duhovnimi kraljestvi. Ti rituali poudarjajo pomen ohranjanja uravnoteženega in krepostnega življenja.
+
+V sodobnem času je preporod slovanske duhovnosti pripeljal do ponovnega zanimanja za slovansko etiko. Mnogi posamezniki in skupnosti črpajo navdih iz teh starodavnih vrednot za informiranje svojih dejanj in odločitev. Slovanska etika ponuja edinstven pogled na medsebojno povezanost vseh stvari in pomen ravnovesja, spoštovanja in skupnosti v sodobnem svetu.
+
+V poglavjih, ki sledijo, bomo podrobneje raziskali ta etična načela, pri čemer se bomo opirali na slovansko mitologijo, folkloro in zgodovinska poročila, da bi osvetlili kompleksno tapiserijo moralnih vrednot, ki so oblikovale življenja naših prednikov.
+
+## Koncept ravnotežja
+
+V osrčju slovanske mitologije in etike leži globok koncept ravnotežja, temeljno načelo, ki je vodilo življenja starodavnih slovanskih skupnosti. To poglavje se poglobi v zapleteno mrežo nasprotujočih si sil in prizadevanja za harmonijo, ki opredeljujejo koncept ravnovesja v slovanski duhovnosti.
+
+Slovanska mitologija je polna zgodb o nasprotujočih si silah, vsako poosebljajo mogočna božanstva. V ospredju tega kozmičnega boja sta Perun, bog groma in reda, ter Veles, bog kaosa in podzemlja. Ta božanstva, pogosto prikazana kot nasprotnika, predstavljajo večni ples nasprotujočih si energij, ki oblikujejo naravni svet in vesolje.
+
+Perunove strele se spopadejo z Velesovimi kačastimi tuljavami, ki odsevajo nenehno prepletanje svetlobe in teme, reda in kaosa, življenja in smrti. Namesto da bi te sile gledali kot povsem antagonistične, slovanska prepričanja poudarjajo njihovo medsebojno odvisnost in razkrivajo globljo resnico: to ravnovesje izhaja iz harmonije nasprotij.
+
+Slovanska etika je globoko zakoreninjena v spoznanju pomena ravnovesja tako na naravnem kot moralnem področju. Slovani so verjeli, da ohranjanje ravnovesja ni le kozmični imperativ, ampak tudi moralni. Koncept ravnovesja je našel pot v vse vidike življenja ter oblikoval etične odločitve in vedenje posameznikov in skupnosti.
+
+Slovanska ljudstva so bila tesno povezana z naravo in ta povezava je imela osrednjo vlogo pri njihovem iskanju ravnovesja. Razumeli so, da tudi narava sledi ritmu nasprotujočih si sil – menjava letnih časov, dan in noč, rast in propad. Slovanska etika je spodbujala spoštovanje okolja in zavezanost trajnostnim praksam ter priznavala, da je zdravje zemlje povezano z dobrobitjo ljudi.
+
+Znotraj slovanskih skupnosti se je koncept ravnovesja razširil na odnose in družbeno dinamiko. Zvestoba sorodstvu in skupnosti je bila izjemnega pomena. Harmonično delovanje skupnosti je bilo odvisno od sodelovanja njenih članov, ki so igrali vsak svojo edinstveno vlogo, podobno kot bogovi v kozmični drami.
+
+Spoštovanje obredov in obredov je bila še ena pot, s katero so Slovani poskušali ohraniti ravnotežje. Ti obredi so pogosto vključevali usmiljenje božanstev, prednikov in duhov, da bi ohranili harmonijo v naravnem in nadnaravnem svetu. Čistilni in očiščevalni obredi so služili čiščenju posameznikov in skupnosti moralnih nečistoč, s čimer so okrepili pomen ravnovesja in moralne poštenosti.
+
+Iskanje ravnovesja ni bilo brez izzivov. Slovanski miti in zgodbe so se pogosto vrteli okoli posledic porušenega občutljivega ravnovesja. Zgodbe o junakih in junakinjah, ki krmarijo v moralnih dilemah in kozmičnih bojih, so poudarile zapletenost doseganja in ohranjanja ravnovesja.
+
+V sodobnem času koncept ravnotežja še vedno odmeva pri tistih, ki črpajo navdih iz slovanske duhovnosti. Služi kot opomnik o medsebojni povezanosti vseh stvari, pomenu zmernosti in trajnem iskanju harmonije v svetu, ki ga zaznamujejo nenehno spreminjajoče se sile.
+
+V naslednjih poglavjih bomo raziskali, kako je koncept ravnotežja vplival na različne vidike slovanskega življenja, od pravičnosti in morale do odnosov med bogovi in smrtniki. Skozi lečo ravnotežja dobimo vpogled v zapleteno tapiserijo slovanskih verovanj in etike.
+
+## Usoda in svobodna volja
+
+V zagonetnem kraljestvu slovanske kulture in duhovnosti se kot veje prastarega hrasta prepletata koncepta usode in svobodne volje ter oblikujeta verovanja, izbire in pripovedi slovanskih narodov. To poglavje se poglobi v kompleksno prepletanje med usodo in svobodno voljo v kontekstu slovanske mitologije in etike.
+
+Slovanska mitologija prikazuje usodo kot kozmično tapiserijo, ki jo spletajo nadnaravna bitja, kot so Sojenice. Ta tapiserija predstavlja odvijanje dogodkov v vesolju, vključno z usodami posameznikov. Na usodo se pogosto gleda kot na nespremenljivo silo, zapleten načrt, ki ureja življenja smrtnikov.
+
+V nasprotju z idejo o usodi daje slovanska kultura velik poudarek tudi svobodni volji in osebni izbiri. Verjamemo, da imajo posamezniki moč odločanja in krojenja svoje usode. Sposobnost moralnega odločanja in zmožnost vplivanja na spremembe v življenju se slavita kot bistvena vidika človekovega obstoja.
+
+Razmerje med usodo in svobodno voljo v slovanski duhovnosti je občutljiv ples, ki odraža kompleksno medsebojno delovanje med determinizmom in delovanjem. Medtem ko lahko usoda pripravi oder, je na posameznikih, da odigrajo svoje vloge v kozmični drami. To prepričanje priznava medsebojno povezanost posameznika z večjim vesoljem.
+
+Božanska bitja so pogosto igrala vlogo pri vodenju smrtnikov po njihovih poteh. Slovanski bogovi in duhovi, kot sta Veles ali Zarja, naj bi skozi vizije in prerokbe ponujali vpogled v prihodnost. Ti vpogledi so služili kot vir smernic, ki so posameznikom ponudile možnost sprejemanja ozaveščenih odločitev.
+
+Soobstoj usode in svobodne volje v slovanski kulturi postavlja globoka moralna vprašanja. Posameznike spodbuja k premisleku o svojih odgovornostih in etičnih razsežnostih svojih odločitev. Slovanski miti in zgodbe se pogosto vrtijo okoli junakov in junakinj, ki se spopadajo s temi moralnimi dilemami, pri čemer poudarjajo pomen modre izbire.
+
+Obredi in daritve so bili pogosto uporabljeni kot sredstvo za iskanje naklonjenosti božanstva in vplivanje na usodo. Posamezniki so darovali božanstvom ali duhovom v upanju, da bodo pridobili zaščito, vodstvo ali vpogled v svojo usodo. Te prakse so odražale prepričanje, da lahko človeška dejanja vplivajo na kozmične sile.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti koncepta usode in svobodne volje še naprej navdihujeta kontemplacijo in filozofsko raziskovanje. Mnogi posamezniki si prizadevajo najti ravnovesje med temi silami, pri čemer črpajo iz starodavne modrosti, ki jim daje informacije o moralnem odločanju in občutku namena.
+
+Zapleten odnos med usodo in svobodno voljo v slovanski kulturi nas vabi, da sprejmemo paradoks obstoja. Spodbuja nas, da spoznamo, da čeprav je tapiserija usode morda obsežna in skrivnostna, ostaja naša zmožnost izbire in moralne svobodne odločanja vodilna luč na našem potovanju skozi življenje. S tem raziskovanjem pridobimo vpogled v globoka in brezčasna vprašanja, ki so generacijam oblikovala človeško razumevanje.
+
+## Moralne dileme in zgodbe
+
+Moralne dileme in zgodbe so v središču slovanske kulture in duhovnosti ter služijo kot zrcala, ki odsevajo kompleksnost človeškega obstoja in etične izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki in skupnosti. To poglavje raziskuje bogato tradicijo pripovedovanja zgodb v slovanski kulturi ter izpostavlja moralne nauke in filozofska vprašanja, ki izhajajo iz teh pripovedi.
+
+Slovanska mitologija in folklora sta polni zgodb, ki ponujajo vpogled v moralne in etične razsežnosti življenja. Te zgodbe, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, osvetljujejo zapletenost človeške narave in moralne dileme, s katerimi se srečujejo tako običajni posamezniki kot legendarni junaki.
+
+Slovanske zgodbe se pogosto vrtijo okoli junakov in junakinj, ki morajo krmariti po zapletenih moralnih pokrajinah. Ti posamezniki so preizkušeni s preizkušnjami in stiskami ter se soočajo z odločitvami, ki imajo daljnosežne posledice. Njihove zgodbe so leča, skozi katero se raziskujejo moralna načela.
+
+Številni slovanski miti prikazujejo spopad kozmičnih sil, na primer bitka med Perunom in Velesom. Te pripovedi simbolizirajo večni boj med nasprotujočimi si moralnimi vrednotami, kot so red in kaos, pravičnost in maščevanje, ter etičnimi odločitvami, ki jih morajo posamezniki sprejeti pred temi silami.
+
+V slovanski folklori se prevarant pogosto pojavlja kot nagajiv in nepredvidljiv lik. Te zgodbe poudarjajo dvoumnost moralnih situacij in postavljajo pod vprašaj konvencionalne predstave o prav in narobe. Prevarant služi kot opomnik, da morala ni vedno jasna.
+
+Predniki so v slovanski kulturi cenjeni zaradi svoje modrosti in vodstva. Številne zgodbe vključujejo interakcije z duhovi prednikov, ki ponujajo moralne vpoglede in nasvete živim. Te zgodbe krepijo prepričanje, da se etična modrost prenaša skozi generacije.
+
+Slovansko pripovedovanje pogosto vključuje moralne nauke in prispodobe, ki izražajo etična načela. Te zgodbe nudijo smernice o tem, kako krmariti s kompleksnostjo življenja, sprejemati etične odločitve in ohranjati moralno čistost.
+
+Etične dileme so ponavljajoča se tema slovanskih zgodb. Te dileme izzivajo like, da tehtajo nasprotujoče si vrednote in sprejemajo težke odločitve. Razrešitev teh dilem osvetljuje moralne vrednote, ki jih zagovarja slovanska kultura.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti še vedno odmevajo moralne dileme in zgodbe preteklosti. Številni posamezniki in skupnosti črpajo navdih iz teh pripovedi, da raziščejo etična vprašanja in svoja spoznanja uporabijo v sodobnem življenju. Te zgodbe služijo kot vir smernic pri krmarjenju z moralnimi zapletenostmi sedanjosti.
+
+Moralne dileme in zgodbe v slovanski kulturi in duhovnosti ponujajo brezčasno modrost in etično vodilo. Opominjajo nas, da so odločitve, ki jih sprejemamo, in vrednote, ki jih podpiramo, sestavni del človeške izkušnje. S pripovedovanjem zgodb so se slovanski narodi poskušali spopasti z moralno zapletenostjo življenja in ponudili lekcije, ki še danes odmevajo med posamezniki in skupnostmi.
+
+## Obveznosti skupnosti in prednikov
+
+V zapleteni tapiseriji slovanske kulture in duhovnosti so skupnost in rodovne vezi niti, ki tkejo samo tkivo obstoja. Stari Slovani so zelo cenili svoje skupnostne vezi in častili svoje prednike kot vire modrosti in vodstva. To poglavje raziskuje globok pomen skupnosti in vezi prednikov znotraj slovanskih tradicij.
+
+Slovanske skupnosti so bile tesno povezane, sorodstvene in sosedske vezi pa so veljale za svete. Posamezniki so svojo identiteto in namen našli v skupnosti, kolektivna blaginja pa je bila postavljena pred osebne interese. Ta občutek pripadnosti je spodbujal enotnost, sodelovanje in medsebojno podporo.
+
+Zvestoba družini in skupnosti je bila v slovanski kulturi izjemnega pomena. Od posameznikov se je pričakovalo, da bodo stali ob strani svojim sorodnikom in jim ponudili pomoč, ko bo treba. Ta zvestoba se je razširila na občutek skupne odgovornosti, kjer je bila blaginja skupine prednost pred koristjo posameznika.
+
+Spoštovanje prednikov je imelo osrednjo vlogo v slovanski duhovnosti. Verjeli so, da so predniki varuhi in vodniki, njihova modrost in izkušnje pa služijo kot neprecenljiv vir za življenje. Duhovi prednikov so bili počaščeni z obredi in darovi, kar je zagotavljalo nadaljnjo povezavo med živimi in pokojnimi.
+
+Vsaka družina in skupnost je imela svojega skrbnika prednikov, ki ga je pogosto predstavljal zaščitni duh ali božanstvo. Ti varuhi so bdeli nad svojimi potomci, jim nudili zaščito, vodstvo in modrost. V zameno so bile opravljene daritve in molitve, da bi zagotovili dobrobit tako živih kot umrlih.
+
+Slovanske skupnosti so praznovale različne praznike in obrede, ki so utrjevali njihov občutek enotnosti in povezanosti prednikov. Ti so vključevali sezonske praznike, praznovanja žetve in obrede prehoda, ki so zaznamovali pomembne življenjske prehode. Takšni dogodki so okrepili vezi znotraj skupnosti in ponudili priložnosti za skupno bogoslužje in razmišljanje.
+
+Skupnost je imela ključno vlogo pri izvajanju pravosodja in reševanju sporov. Spore so pogosto reševali prek občinskih svetov ali zborovanj, kjer so voditelji in starešine skupnosti delovali kot posredniki. Ta poudarek na udeležbi skupnosti je zagotovil, da pravičnost ni bila samo kaznovalna, temveč tudi obnovitvena.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti se še naprej priznava in sprejema pomen skupnosti in rodovnih vezi. Mnogi praktiki se opirajo na te starodavne vrednote, da bi spodbudili občutek pripadnosti in povezanosti v svojih skupnostih. Oživljanje tradicij prednikov in slavljenje kulturne dediščine sta način za počastitev dediščine preteklosti.
+
+Slovanska kultura in duhovnost nas spominjata na velik pomen skupnosti in rodovnih vezi v našem življenju. Te vrednote odražajo medsebojno povezanost vseh stvari in poudarjajo pomen ohranjanja harmoničnih odnosov z našimi sorodniki, sosedi in predniki. Skozi te vezi najdemo moč, modrost in občutek pripadnosti, ki presega meje časa in prostora.
+
+## Pravica in maščevanje
+
+Znotraj zapletene tapiserije slovanske kulture in duhovnosti sta koncepta pravičnosti in maščevanja prepletena kot niti kontrastnih barv, ki predstavljata kompleksno moralno pokrajino starodavnih slovanskih verovanj. To poglavje raziskuje zapleten odnos med pravičnostjo in maščevanjem v slovanski kulturi ter globoka etična vprašanja, ki jih odpirata.
+
+V slovanski mitologiji je Perun, bog groma, tesno povezan s pojmom pravičnosti. Vihti mogočno kladivo, ki ga uporablja za ohranjanje moralnega reda in kaznovanje prestopnikov. Grmenje in strele se vidijo kot manifestacije njegove božanske sodbe. Ta povezava med gromom in pravičnostjo odraža prepričanje, da so kozmične sile tesno povezane z moralnimi načeli.
+
+Medtem ko je bila pravičnost pogosto povezana z božjo sodbo, je maščevanje igralo pomembno vlogo pri iskanju maščevanja za zaznane krivice. Slovani so verjeli, da imajo posamezniki moralno dolžnost, da se maščujejo, ko se njim ali njihovim bližnjim zgodi krivica. To prepričanje je bilo globoko zakoreninjeno v ideji, da je za pravičnost potrebna ponovna vzpostavitev ravnovesja, tudi če je to pomenilo, da je treba stvari vzeti v svoje roke.
+
+Koncepta pravičnosti in maščevanja sta v slovanski kulturi pogosto predstavljala etične dileme. Meja med iskanjem pravice in maščevanjem bi lahko bila zabrisana, kar bi sprožilo vprašanja o primernosti posameznikovih dejanj. Slovanski miti in zgodbe so se pogosto vrteli okoli junakov in junakinj, ki so krmarili po teh moralnih zapletenostih, pri čemer so poudarjali niansirano naravo teh konceptov.
+
+Pravičnost v slovanskih skupnostih ni bila samo posameznikovo prizadevanje. Spori in konflikti so se pogosto reševali na občinskih svetih ali zborovanjih, kjer so voditelji in starešine skupnosti delovali kot posredniki. Ta poudarek na udeležbi skupnosti je zagotovil, da pravičnost ni bila samo kaznovalna, temveč tudi obnovitvena.
+
+Slovanska folklora in pripovedništvo sta imela ključno vlogo pri oblikovanju predstav o pravičnosti in maščevanju. Miti in legende so posredovali moralne nauke o posledicah dejanj in pomenu etičnega ravnanja. Te zgodbe so predstavljale okvir za razumevanje zapletenega prepleta med pravičnostjo in maščevanjem v slovanskem svetovnem nazoru.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti narašča zanimanje za raziskovanje etičnih razsežnosti pravičnosti in maščevanja. Mnogi praktiki želijo razumeti, kako lahko ti starodavni koncepti informirajo njihovo moralno odločanje v sodobnem svetu. Oživljanje teh vrednot spodbuja posameznike k razmišljanju o načelih pravičnosti, pravičnosti in odgovornosti.
+
+Koncepti pravičnosti in maščevanja v slovanski kulturi in duhovnosti služijo kot opomin na zapleteno prepletanje med kozmičnimi silami in človeško etiko. Poudarjajo izzive iskanja moralnega ravnotežja in zapletenost krmarjenja po tanki meji med iskanjem pravice in popuščanjem želji po maščevanju. Skozi razmišljanje o teh starodavnih vrednotah dobimo vpogled v etične dileme, ki so stoletja oblikovale človeške družbe.
+
+## Gostoljubje in velikodušnost
+
+V bogati tapiseriji slovanske kulture in duhovnosti vrline gostoljubja in velikodušnosti svetijo kot svetilniki topline in skupnosti. Te vrednote so globoko vgrajene v tradicijo in etiko slovanskih narodov ter odražajo njihovo predanost sočutju, medsebojni podpori in slavljenju skupne človečnosti. To poglavje raziskuje globok pomen gostoljubja in velikodušnosti v slovanski kulturi in duhovnosti.
+
+Za stare Slovane je bilo ognjišče srce doma, vabljenje gostov k obedu pa je veljalo za sveto dolžnost. Gostoljubnost ni bila le družbena navada, ampak moralni imperativ. Ponudba hrane, pijače in zavetja gostom je veljala za podaljšek topline in dobre volje v gospodinjstvu.
+
+Gostje so veljali za svete, pogosto so verjeli, da prinašajo blagoslove ali božanska sporočila. Sprejeti tujce v svoj dom je bil način počastitve medsebojne povezanosti vseh bitij in priznanja pomena enotnosti in medsebojne podpore znotraj skupnosti.
+
+Tradicionalni slovanski običaj je ponuditev kruha in soli gostom simbolizirala bistvena elementa življenja in preživetja. Kruh je predstavljal hrano, sol pa očiščenje. Ta gesta je bila znak spoštovanja, dobre volje in potrditev vezi med gostiteljem in gostom.
+
+Velikodušnost je segala onkraj dejanja gostoljubja in prežemala različne vidike slovanskega življenja. Delitev virov, bodisi v času izobilja ali pomanjkanja, je veljala za krepostno. Veljalo je, da velikodušnost prinaša blagoslove in blaginjo tako dajalcu kot prejemniku.
+
+Slovanski prazniki in obredi so pogosto vključevali skupne pojedine ter delitev hrane in pijače. Ta praznovanja so okrepila vrednote povezanosti in velikodušnosti ter ustvarila občutek enotnosti in povezanosti znotraj skupnosti.
+
+Praksa radodarnosti se je razširila na komunalne podporne sisteme. Slovanske skupnosti so se v težkih in stiskah združevale, da bi nudile pomoč in podporo tistim v stiski. Ta duh solidarnosti je pomagal posameznikom in družinam premagati izzive življenja.
+
+V sodobni slovanski kulturi se še naprej negujeta vrednoti gostoljubja in radodarnosti. Mnogi posamezniki in skupnosti črpajo navdih iz teh tradicij za spodbujanje dobre volje, družbene kohezije in dejanj prijaznosti v vsakdanjem življenju. Te vrednote se izražajo tudi v dobrodelnih prizadevanjih in pobudah za pomoč manj srečnim.
+
+Gostoljubje in velikodušnost v slovanski kulturi in duhovnosti nas spominjata na globoko lepoto človeške povezanosti. Te vrednote odražajo medsebojno povezanost vseh ljudi in pomen sočutja, empatije in medsebojne podpore pri ustvarjanju harmoničnega in skrbnega sveta. Z dejanji sprejemanja in obdarovanja slavimo skupno človečnost, ki nas vse združuje.
+
+## Spoštovanje narave
+
+V tapiseriji slovanske mitologije in etike zavzema spoštovanje narave osrednje mesto. Stari Slovani so globoko spoštovali naravni svet, saj so ga imeli za svetega in povezanega z njihovimi duhovnimi prepričanji in etičnimi vrednotami. To poglavje raziskuje globoko zakoreninjeno spoštovanje narave v slovanski kulturi in duhovnosti.
+
+Slovanom zemlja pod nogami ni bila le prst; bilo je živo, sveto bitje. Verjeli so, da ima dežela svojega duha, znanega kot Domovoi, varuh gospodinjstva in zemlje. To spoštovanje se je razširilo na gozdove, reke, gore in vse vidike naravnega sveta. Slovani so se imeli za oskrbnike in ne za gospodarje dežele.
+
+Preživetje slovanskih skupnosti je bilo odvisno od naravnih ritmov letnih časov. Menjava letnih časov ni bila le praktičen, ampak tudi duhovni vidik. Prehod iz zimskega mraza v spomladansko toploto in obilje poletja do priprave na zimo so opazovali z obredi in praznovanji, ki so odražali globoko spoštovanje do ciklične narave življenja.
+
+V slovanski kulturi so živali spoštovali. Prevladoval je totemizem, verovanje v duhovno povezavo med posamezniki ali skupnostmi in nekaterimi živalmi. Totemske živali so služile kot zaščitniki in vodniki. Lovci so pred lovom priklicali duha živali in se po njem zahvalili. Ta praksa je okrepila prepričanje, da so ljudje in živali soodvisni in delijo duhovno vez.
+
+Obredi in daritve naravnim duhovom so bili pri Slovanih običajna praksa. Ti obredi so poskušali ohraniti harmonijo z naravnim svetom, pomiriti duhove in zagotoviti obilne letine in rodovitne zemlje. Naravnim žganim pijačam so darovali hrano, pijačo in simbolične predmete v zameno za njihovo dobrohotnost.
+
+Slovanska mitologija in folklora sta bogati z zgodbami o naravnih duhovih, varuhih in božanstvih. Te zgodbe so pogosto posredovale lekcije o pomenu spoštovanja in življenja v harmoniji z naravnim svetom. Mitična bitja, kot so Rusalki (vodne nimfe) in Leshy (gozdni duhovi), so bila prikazana kot dobrohotna in maščevalna, s poudarkom na posledicah človeških dejanj na naravno sfero.
+
+V zadnjem času je ponovno oživelo zanimanje za slovansko duhovnost in obnovljena zavezanost okoljevarstvu. Številni sodobni slovanski duhovni praktiki črpajo iz svojih starodavnih verovanj, da se zavzemajo za varstvo narave in spodbujanje trajnostnega življenja. Spoštovanje narave, ki je že stoletja sestavni del slovanske kulture, še naprej navdihuje prizadevanja za ohranitev in zdravljenje Zemlje.
+
+Slovansko spoštovanje do narave ni zgolj kulturna relikvija, temveč brezčasen vir modrosti. Uči nas, da naravni svet ni ločen od duhovnega sveta, ampak je njegov sestavni del. S tem spoštovanjem do narave lahko najdemo smernice v lastnem življenju in spoznamo pomen življenja v sožitju z Zemljo, tako kot so to počeli stari Slovani.
+
+## Rituali in moralno čiščenje
+
+Obredi in moralno očiščevanje imajo posebno mesto v srcu slovanske kulture in duhovnosti, saj služijo kot most med vsakdanjim in svetim, fizičnim in metafizičnim. To poglavje se poglobi v bogato tapiserije obredov in praks znotraj slovanskih tradicij ter raziskuje njihov pomen pri ohranjanju moralne čistosti in harmonije.
+
+Obredi so sveti jezik slovanske duhovnosti, sredstvo komunikacije z božjim, naravnim svetom in predniki. So način za označevanje pomembnih življenjskih dogodkov, iskanje blagoslovov in vzpostavitev ravnotežja v časih moralne nečistosti.
+
+Očiščevalni in očiščevalni rituali so osrednji del slovanske duhovnosti. Izvajajo se za čiščenje posameznikov in skupnosti moralnih nečistoč, negativnih energij ali zlonamernih vplivov. Na te rituale se gleda kot na sredstvo za ponovno vzpostavitev harmonije znotraj sebe in širšega kozmosa.
+
+Daritve in daritve igrajo ključno vlogo v slovanskih obredih. Hrana, pijača, zelišča in simbolični predmeti so ponujeni božanstvom, duhovom in prednikom v znak hvaležnosti in spoštovanja. Verjamemo, da te daritve vzpostavljajo vzajemen odnos med človeškim in duhovnim kraljestvom.
+
+Slovanska duhovnost je globoko povezana s spreminjanjem letnih časov. Sezonska praznovanja, kot je spomladansko praznovanje Maslenice ali praznik žetve Kupalska noč, zaznamujejo obredi, ki spoštujejo ritme narave. Ti rituali krepijo vez med skupnostjo in naravnim svetom.
+
+Obredi prehoda so ključni trenutki na posameznikovi življenjski poti. Rojstvo, poroka in smrt so zaznamovani z dodelanimi rituali, ki služijo kot prehodi med različnimi stopnjami obstoja. Ti obredi odražajo medsebojno povezanost človeškega življenja s cikli narave in kozmosa.
+
+Očiščevalni obredi služijo tudi kot priložnosti za moralni razmislek in odrešitev. Posamezniki si prizadevajo popraviti pretekle napake in očistiti svoje duše. S priznavanjem svoje nepopolnosti in popravljanjem si prizadevajo za stanje moralne čistosti.
+
+V sodobnem času prihaja do vse večjega oživljanja slovanskih obredov in praks. Mnogi posamezniki in skupnosti si prizadevajo ohraniti in prilagoditi te starodavne tradicije sodobnemu življenju. Oživljanje služi kot sredstvo za ponovno povezovanje s kulturno dediščino, spodbujanje občutka identitete ter raziskovanje moralnih in duhovnih razsežnosti slovanske kulture.
+
+Obredi in moralno očiščevanje pričajo o trajni povezanosti telesnega in duhovnega v slovanski kulturi in duhovnosti. Opominjajo nas, da imajo naša dejanja posledice onkraj materialnega sveta in da so naše moralne odločitve prepletene z dobrobitjo sebe, skupnosti in vesolja. Z obredi in očiščevanjem so slovanski narodi skušali ohraniti svoj moralni kompas in vzdrževati sveto ravnotežje bivanja.
+
+## Sodobne interpretacije
+
+V razvijajoči se tapiseriji slovanske duhovnosti sodobne interpretacije vdihnejo novo življenje v starodavna verovanja, jih prilagodijo sodobnemu svetu in hkrati ohranijo bistvo tradicije. To poglavje raziskuje, kako je slovanska duhovnost našla odmev v današnjem času in kako vpliva na življenja in poglede posameznikov in skupnosti.
+
+Oživitev zanimanja za slovansko duhovnost predstavlja ponovno povezavo s koreninami prednikov in kulturno dediščino. Sodobni praktiki si prizadevajo razumeti in spoštovati prepričanja, rituale in etiko svojih prednikov ter spodbujajo občutek identitete in kontinuitete.
+
+Eden najpomembnejših prispevkov sodobne slovanske duhovnosti je njena poudarjena ekološka zavest. Mnogi praktiki črpajo navdih iz spoštovanja do narave, ki je del slovanskih tradicij, zavzemajo se za varstvo okolja in trajnostno življenje.
+
+Moralno-etična načela slovanske duhovnosti še naprej odmevajo v sodobnem svetu. Koncepti, kot so ravnovesje, spoštovanje narave in solidarnost skupnosti, nudijo dragocene smernice pri reševanju zapletenih moralnih dilem in etičnih izzivov.
+
+Sodobne interpretacije slovanske duhovnosti pogosto vključujejo oživljanje starodavnih obredov in praks. Ti rituali so prilagojeni sodobnemu življenju in služijo kot priložnosti za skupne vezi, moralni razmislek in duhovno povezavo.
+
+Čaščenje prednikov ostaja osrednja sestavina sodobne slovanske duhovnosti. Mnogi praktiki častijo svoje prednike z obredi, darovi in genealoškimi raziskavami, pri čemer iščejo globljo povezavo s svojim rodom in modrostjo prednikov.
+
+Občutek za skupnost in skupnostne vezi, neločljivo povezan s slovansko duhovnostjo, je vir moči in podpore za mnoge sodobne praktike. Spletne skupnosti, lokalna srečanja in festivali zagotavljajo prostore za povezovanje posameznikov s podobno mislečimi drugimi in delitev njihovih duhovnih potovanj.
+
+Sodobne interpretacije slovanske duhovnosti se pogosto izražajo v različnih oblikah umetnosti, vključno z glasbo, vizualno umetnostjo, literaturo in plesom. Ta ustvarjalna prizadevanja slavijo lepoto in globino slovanske kulture, hkrati pa raziskujejo njene duhovne razsežnosti.
+
+Sodobni praktiki slovanske duhovnosti se ukvarjajo s filozofskim raziskovanjem, razmišljajo o moralnih dilemah in etičnih vprašanjih, ki jih odpirajo njihova prepričanja. Črpajo iz starodavne modrosti, da bi seznanili s svojimi pogledi na sodobna vprašanja.
+
+Sodobne interpretacije slovanske duhovnosti predstavljajo nadaljevanje brezčasne tradicije, ki se prilagaja potrebam in težnjam sedanjosti. Ko posamezniki in skupnosti raziskujejo starodavna verovanja in vrednote svojih prednikov, slovanski duhovnosti vnašajo novo vitalnost in zagotavljajo, da ostane živa in razvijajoča se tradicija za prihodnje generacije.

hitri-zacetek.md

@@ -0,0 +1,15 @@
+# Hitri začetek
+
+Dobrodošli, radovedne duše, v kraljestvo slovanske vere - tapiseriji mitov, verovanj in obredov, ki se tisočletja pletejo po deželah vzhodne, južne in srednje Evrope. Ko stopite v ta svet, se pripravite na potovanje po pokrajini, kjer božanstva in duhovi plešejo med šelestečim listjem, kjer cikli narave zrcalijo cikle življenja in kjer starodavne zgodbe o bogovih in junakih še naprej odmevajo skozi stoletja.
+
+V osrčju slovanske religije leži spoštovanje do naravnega sveta – priznanje, da so elementi, zemlja in nebesa del svete mreže medsebojne povezanosti. Božanstva poosebljajo sile groma, plodnosti, sonca in lune, medtem ko duhovi prebivajo v gozdovih, rekah in gorah ter oblikujejo pokrajine, ki so hkrati ozadje in platno teh zgodb.
+
+V jedru slovanskega verovanja je vrteče se kolo kozmičnega ravnovesja – ples med redom in kaosom, svetlobo in temo, življenjem in smrtjo. Bogova [Perun](perun.md) in [Veles](veles.md) utelešata te sile, vklenjene v večni boj, ki oblikuje svet. Sredi te kozmične drame stoji [Mokoš](mokos.md), skrbna boginja zemlje in plodnosti, ki tke harmonijo sredi konflikta.
+
+Zgodbe o [Jarilu](jarilo.md) in [Morani](morana.md) odmevajo spreminjajoče se letne čase in neizprosen cikel rojstva, rasti, propadanja in ponovnega rojstva. Te zgodbe nas opominjajo, da je življenje zapleten ples in da celo v globinah teme obstaja obljuba prenove.
+
+Ko se poglabljamo v zgodbe o [Svetovidu](svetovid.md) in [Triglavu](triglav.md), raziskujemo stičišča kraljestev in enotnost vseh stvari. Ta večplastna božanstva premostijo zemeljsko in božansko ter nas vodijo po poteh usode in nitih usode.
+
+Potujte z nami, ko prečkamo to sveto pokrajino, vodijo šamani in pripovedovalci zgodb, raziskujte obrede, ki častijo preteklost in podpirajo sedanjost. Na teh straneh boste našli modrost sStarodavnih glasov in odmeve tradicij, ki so se prenašale skozi generacije.
+
+Dobrodošli v svet slovanske vere – kraljestvo, kjer se duhovi dežele prepletajo z duhovi ljudi, kjer se meje med mitom in resničnostjo brišejo in kjer zapuščina preteklosti še naprej oblikuje sedanjost in osvetljuje pot do prihodnost.

jarilo.md

@@ -0,0 +1,17 @@
+# Jarilo ali Jurij
+
+![Poletje je čas Jurija](_images/dakota-roos-u7ldh_tgH3s-unsplash_p.jpg "Poletje je čas Jurija")
+
+Tukaj je osvetljeno bistvo Jarila, sijočega in mladostnega božanstva, ki našim slovanskim verovanjem prinaša toplino življenja in obljubo obilja. Njegova prisotnost pleše v zlatih sončnih žarkih in v živahni tapiseriji objema narave.
+
+Predstavljajte si Jarila kot figuro sijoče lepote, njegova sijoča oblika uteleša vitalnost poletja. Zdi se, da njegovi zlati lasje ujamejo samo bistvo sončne svetlobe, njegove oči pa sijejo s sijajem prve zarje dneva. Je utelešenje rasti, veselja in življenjske energije, ki teče po zemeljskih žilah.
+
+Predstavljajte si Jarila kot večno mladost, ki prebuja svet iz spanja. Z vsakim njegovim korakom zacvetijo rože, polja oživijo, zrak pa napolnijo melodije ptic. Je muza pesnikov in muza ljubimcev, saj njegova prisotnost vname strasti srca in ustvarjalnost duše.
+
+V Jarilovem objemu je otipljiv občutek prenove in upanja. Pleše z vetrom, vrti se z regratovimi semeni, nosijo ga metuljeva krila. On je smeh otrok med igro, glasba tekočih potokov in vitalnost, ki teče skozi vsako živo bitje.
+
+Prikličite ga sredi prihoda pomladi in na vrhuncu poletne toplote, ko zemlja kipi od življenja in se zdi, da svet utripa od energije. Izrazite mu svojo hvaležnost in spoštovanje, saj se njegov vpliv dotika vseh vidikov naravnega sveta.
+
+V času osebne rasti in ustvarjalnega navdiha je Jarilova prisotnost lahko vodilo. Poiščite njegovo vodstvo, ko čutite, da ste obstali ali da ste ločeni od svojih notranjih strasti, in dovolite, da njegovo brezmejno navdušenje vlije vašemu duhu novo moč.
+
+Jarilo nas spominja, da je življenje simfonija rasti in sprememb, letnih časov, ki pridejo in gredo. Tako kot se letni cikel spreminja iz hladnega v toplo in spet nazaj, naša lastna življenja sledijo vzorcem oseke in oseke. Ko spoštujete Jarilov sijaj, spoštujete ples življenja, večni cikel obnavljanja in nezlomljivo povezavo med človeškim srcem in srčnim utripom zemlje.

lada.md

@@ -0,0 +1,17 @@
+# Lada
+
+![Lada je ljubezen](_images/freestocks-Y9mWkERHYCU-unsplash_p.jpg "Lada je ljubezen")
+
+Zberite se, iskalci lepote in cvetoče zemlje, kajti razkril bom duha Lade, boginje ljubezni, lepote in plodnosti, v tapiseriji naše slovanske vere. Njena prisotnost je kot nežen dotik pomladi, opomin na obilo milosti in vitalnosti, ki napolnita svet.
+
+Predstavljajte si Lado kot figuro očarljive privlačnosti, njeno obliko izžarevajo spomladanski cvetovi in poletna toplina. Njene oči se iskrijo od veselja do življenja, njena avra pa izžareva pridih očaranosti in ljubezni. Lada je varuhinja ljubezni, muza pesnikov in utelešenje vsega lepega na svetu.
+
+Predstavljajte si jo, ko se sprehaja po poljih in gozdovih, njeni koraki prinašajo rože, njen smeh pa navdihuje petje ptic. Ona je negovalka življenja, dajalka obilnih žetev in prinaša ljubezenski objem.
+
+V Ladini prisotnosti je globok občutek ljubezni in obilja. Pooseblja cikle narave in veselje plodnosti, večni ples življenja in rasti. Njeno kraljestvo je kraljestvo harmonije, kjer se ljubezen in lepota slavita kot bistveni sili sveta.
+
+Prikličite Lado, ko želite objeti ljubezen in lepoto v vseh njunih oblikah. Pokličite jo, naj navdihne vaša ustvarjalna prizadevanja, zaneti ogenj romantike in neguje prijateljske in družinske vezi. Njena prisotnost lahko nudi tolažbo v času osamljenosti in opomin na lepoto, ki nas obdaja.
+
+V trenutkih praznovanja ali ko želite svoje življenje prepojiti z ljubeznijo, je Ladina esenca lahko vodilo. Predstavljajte si njeno sijočo obliko, ko uživate v toplini ljubezni in lepoti naravnega sveta, saj veste, da ste prek nje povezani z obiljem življenja.
+
+Lada nas spomni, da sta ljubezen in lepota niti, ki tketa tapiserijo bivanja. Ko jo častite, spoštujete bogastvo življenja in brezmejno sposobnost ljubezni in ustvarjalnosti, ki prebiva v vseh nas.

mesto-za-ljudi.md

@@ -0,0 +1,25 @@
+# Mesto ljudi v svetu bogov
+
+V kontekstu Peruna in Velesa, ki predstavljata red in kaos, bi ljudje obstajali znotraj dinamičnega prostora med tema dvema nasprotujočima si silama. Medsebojno delovanje med redom in kaosom je temeljni vidik človeškega obstoja in posamezniki skozi svoje življenje krmarijo po tem ravnovesju na različne načine.
+
+## Individualna izbira
+
+Ljudje sprejemajo izbire in odločitve, ki se lahko nagibajo k redu ali kaosu. Red lahko predstavlja strukturo, pravila in spoštovanje družbenih norm, medtem ko kaos lahko pomeni svobodo, ustvarjalnost in kršenje konvencij. Posamezniki znotraj tega spektra najdejo svoje ravnovesje na podlagi svojih osebnosti, vrednot in življenjskih okoliščin.
+
+## Družba in kultura
+
+Družbe in kulture razvijajo sisteme, ki skušajo vzpostaviti red, ohraniti stabilnost in zagotoviti dobro počutje svojih članov. Ti sistemi vključujejo zakone, tradicije in družbene norme. Hkrati pa družbe potrebujejo tudi določeno stopnjo prožnosti in prilagodljivosti, da se prilagodijo spremembam in rasti, kar prinaša elemente kaosa.
+
+## Prizadevanje za ravnotežje
+
+V mitskem smislu služi kozmični boj med Perunom in Velesom kot simbolna predstavitev večne napetosti med redom in kaosom. Tako kot so ta božanstva v nenehni interakciji, si ljudje prizadevajo najti ravnovesje med strukturo in spontanostjo, rutino in inovativnostjo, tradicijo in napredkom.
+
+## Osebna rast in preobrazba
+
+Posamezniki pogosto doživijo osebno rast in preobrazbo skozi srečanja z redom in kaosom. Izzivi in motnje (kaos) lahko vodijo v učenje in prilagajanje, medtem ko sta stabilnost in rutina (red) temelj za varnost in samoodkrivanje.
+
+## Duhovno in filozofsko raziskovanje
+
+Za mnoge se raziskovanje človeške izkušnje v povezavi z redom in kaosom razteza v duhovna in filozofska področja. Koncepti usode, svobodne volje in namena obstoja se pogosto razmišljajo v kontekstu teh temeljnih sil.
+
+V bistvu ljudje zasedajo dinamičen prostor med redom in kaosom, nenehno krmarijo in se pogajajo o svojih poteh na podlagi svojih edinstvenih izkušenj, vrednot in želja. Medsebojno delovanje teh sil oblikuje zapletenost človeškega življenja in skozi to interakcijo posamezniki najdejo smisel, se odločajo in prispevajo k razvijajoči se tapiseriji obstoja.

mokos.md

@@ -0,0 +1,21 @@
+# Mokoš ali Baba
+
+![Mati zemlja](_images/nils-leonhardt-Tss1uOMczDg-unsplash_p.jpg "Mati zemlja")
+
+Tukaj je napisano vse kar morate vedeti o Mokoš, čaščeni boginji zemlje, plodnosti in negovalne prisotnosti v tapiseriji naših slovanskih verovanj. Naj njeno bistvo teče skozi moje besede in se dotakne tvojega duha.
+
+Mokoš, odeta v zeleni objem same narave, je utelešenje večnega objema zemlje. Njena prisotnost odmeva skozi vsak šelesteč list, vsak tekoči potok in vsak šepet vetra. V njenih negovalnih rokah se življenje ukorenini in cveti, saj je ona srce, ki vzdržuje utrip bivanja.
+
+Z milino, ki odmeva v nežnem božanju vetriča, in močjo, ki spominja na starodavne gore, je Mokosh varuhinja najsvetejših skrivnosti življenja. Njen duh prebiva v vsaki razbrazdani njivi, vsaki skriti jasi in vsaki rodovitni maternici. Skrbi za skrivnosti zemlje, seje semena rasti in nadzoruje rojstvo vsakega novega dne.
+
+Predstavljajte si jo kot tkalko kozmične niti, ki povezuje vsa živa bitja, svetleče niti, ki se vleče od korenin starodavnih dreves do skrajnih meja zvezdnatih nebes. Uteleša krog življenja, ki zajema tako veselo cvetenje pomladi kot spokojen spanec zimskega objema.
+
+Ko stojiš na tleh in poslušaš z odprtim srcem, lahko v šelestenju listja in šumenju rek zaslišiš nežen šepet Mokoš. Njen glas je pomirjujoča uspavanka, ki nas spominja na soodvisnost vsega življenja, na sveti ples plenilca in plena, rojstva in smrti.
+
+Ko hodite po gozdu, je njena prisotnost otipljiva v mehkem mahu pod vašimi nogami in nežnih cvetnih listih divjih rož. Daritve hvaležnosti, bodisi prgišče požetega žita ali iskrena molitev, vas povežejo s samim bistvom Mokoshinega negovalnega duha.
+
+Prikličite jo v času sajenja in žetve, ko čutite, da se ritem srčnega utripa zemlje ujema z vašim. Poiščite njeno vodstvo, ko se svet zdi oster in nepopustljiv, saj je njena modrost zakoreninjena v potrpežljivosti in trajnih ciklih narave.
+
+Naj vas Mokosh spomni, da ste del zemeljskega objema, povezani z vsem, kar živi in diha. V njenem objemu najdete zatočišče in tolažbo, njen nežen dotik pa vas spomni, da so sile življenja, smrti in prenove vtkane v samo tkivo vašega obstoja.
+
+Mokoš je staro ime te boginje. V novejšem času ji rečemo Baba, v nekaterih zgodbah pa ima tudi še kakšno drugo ime (npr. Alenčica). V naravi je veliko hribov, ki se jim reče Baba, prav tako pa so tudi številne skale s tem poimenovanjem. Še več - babe so tudi vogalne skale, ki so podpirale vogale hiše.

morana.md

@@ -0,0 +1,19 @@
+# Morana ali Mara
+
+![Pozimi vlada Morana](_images/galina-n-AgWVcQz1bOA-unsplash_p.jpg "Pozimi vlada Morana")
+
+Tukaj je razkrito bistvo Morane, skrivnostne boginje, ki stopa po občutljivi meji med življenjem in smrtjo v kraljestvu naših slovanskih verovanj. V sencah in v šepetanju vetrov nas njena prisotnost vabi k raziskovanju skrivnosti, ki se skrivajo onkraj tančice.
+
+Predstavljajte si Morano kot utelešenje spreminjajočih se letnih časov, postavo, ogrnjeno v temna oblačila zimskega objema. Premika se z eterično gracioznostjo, njeni koraki odmevajo v tišini dežele, ko vdihne hladen dih zmrzali. Je hkrati znanilka preobrazbe in varuhinja konca cikla.
+
+Morana s krokarjevo-črnimi lasmi, za katere se zdi, da se zlijejo z nočnim nebom, in očmi, ki zadržujejo globino neskončnega brezna, gospodarica prehoda. Opazuje svet, ko listje odpada in zemlja tone v zimsko spanje. Vendar pa je v njenem dotiku tudi obljuba ponovnega rojstva, latentni potencial življenja, ki brbota pod zmrznjeno prstjo.
+
+Predstavljajte si Morano kot čuvajko pozabljenih spominov, tiho opazovalko vsake življenjske poti. Njeno kraljestvo sega onkraj tančice smrtnika in njena modrost je vtkana v samo tkivo kozmosa. Vabi tiste, ki si upajo stopiti v njeno kraljestvo, jih vodi skozi temo in na poti razkriva skrite resnice.
+
+Ko se sprehajate v tišini zime, lahko Moranino prisotnost začutite v svežem zraku, ki se naježi na vaši koži, in v krhki lepoti snežink, ki v tišini odejo svet. V njenem kraljestvu je prehod iz enega stanja bivanja v drugega cenjen in priznan kot bistven del obstoja.
+
+Prikličite jo v času osebnih prehodov in sprememb, ko se znajdete na razpotju ali na pragu novega poglavja. Ponudite ji svoja razmišljanja in kontemplacije ter poiščite njeno vodstvo pri krmarjenju po vijugastih poteh, ki jih življenje odpira pred vami.
+
+V Moraninem kraljestvu se tema in svetloba prepletata, tako kot sta življenje in smrt neločljivo povezana. Opominja nas, da čeprav je neznano lahko zastrašujoče, je tudi kraljestvo potenciala in preobrazbe. Ko počastite njeno prisotnost, počastite cikle življenja in zapleteno tapiserijo obstoja, ki jo tke s svojim nežnim, a močnim dotikom.
+
+Morana in Mara sta ena in ista boginja. Mara, božansko lepa mlada boginja pomladi, postane Morana kasneje, ko se skozi prehode med deli življenjskega cikla spremeni v strašno, hladno in uničujočo silo zime, mraza, in smrti.

nastanek-casa.md

@@ -0,0 +1,73 @@
+# Stvaritev časa
+
+![Nastanek časa](_images/chris-lawton-5IHz5WhosQE-unsplash_p.jpg "Nastanek časa")
+
+[Perun](perun.md), [Veles](veles.md) in [Mokoš](mokos.md) so skupaj živeli v Prav, božanskem bivališču. V središču sveta, na vrhu Svetovne gore so posadili Svetovno drevo, ki je s svojimi koreninami segalo v Navje, podzemlje, deblo je raslo v Javu, s krošnjo pa je segalo v Prav, v nebo.
+
+Vendar pa složnost na Svetovni gori ni trajala na veke.
+
+V teh starodavnih dneh slovanskega kozmosa sta se dve močni božanstvi, Perun in Veles, zapletli v nove epske kozmične boje, ki so oblikovali samo tkivo obstoja. Perun, bog groma in kozmičnega reda, je predstavljal sile svetlobe, pravičnosti in oblasti. Veles, bog podzemlja in kaosa, je simboliziral kraljestvo teme, transformacije in skritega znanja.
+
+Perun in Veles sta brata. Vendar se je Veles po Perunovi poroki z Mokoš obrnil proti njemu. Želel mu je nagajati, ga izpodriniti in prevzeti njegovo mesto. Tudi on je ljubil Mokoš. Nekega dne jo je preprosto ugrabil in jo odpeljal s sabo v Navje.
+
+Perun je Velesa iskal, dolgo je trajalo iskanje. Vendar ga je naposled tudi našel. Njun spopad je odmeval po nebu in zemlji, kakor so se Perunove strele spopadle z Velesovo čarovnijo. Nebo so razsvetlile strele in svet se je tresel od siline njune bitke. Perunovo mogočno kladivo je razbilo nebo, Velesova zvitost in sposobnost spreminjanja oblike pa sta mu omogočila, da se je izognil Perunovim udarcem.
+
+Perun je Velesa za vedno izgnal s Svetovne gore, obsodil ga je na življenje v kraljestvu teme, v Navju. Vendar Velesa to ni ustavilo. Vedno je iskal nove načine, da bi nagajal Perunu.
+
+Ob drugi priliki se je povzpel po svetovnem drevesu in z neba ugrabil svete krave. Čredo je odpeljal v podzemlje in jo skril pred Perunom. Odsotnost svetih krav je v Javu povzročila sušo.
+
+Spet se je vnel kozmični boj med bogovoma, ki se je končal tako, da je Perun Velesa pregnal nazaj v Navje, svojo čredo vrnil na nebo, na svetu pa je z neba padala zlata pšenica, ki je ljudem prinesla blagostanje. Svetovni red je bil ponovno vzpostavljen.
+
+Kljub njuni nasprotni naravi kozmični boj med Perunom in Velesom ni prinesel jasnega zmagovalca. Namesto tega je njun konflikt pustil neizbrisen pečat na svetu – ravnovesje med redom in kaosom, svetlobo in temo. To ravnovesje se odraža v ciklih narave, medsebojnem delovanju življenja in smrti ter zapletenem plesu kozmosa.
+
+Na koncu nas mit o Perunu in Velesu opominja, da je vesolje občutljivo ravnovesje nasprotujočih si sil, njun večni boj pa prispeva k bogati tapiseriji bivanja. Njun spopad je opomin, da tudi znotraj konflikta obstaja globlja enotnost, ki povezuje vse skupaj, oblikuje usodo sveta in vodi ritme življenja.
+
+Ko je Perun osvobodil Mokoš, se je ta vrnila na nebo. Vendar pa se je Mokoš vrnila noseča. Zaradi prevare jo je Perun izgnal v Jav. Mokoš je tako postala boginja zemlje, zavetnica ljudi, predvsem otrok in porodnic. Imela pa je ključe, Navja in Prava, tako da je lahko med svetovi prehajala kadarkoli je to želela.
+
+Perunu in Mokoš se je rodilo več otrok. Zadnja med njimi sta bila dvojčka [Mara](morana.md) in [Jurij](jarilo.md).
+
+## Zima - Rojstvo
+
+Na dan zimskega sončnega preobrata, v trenutku, ko se svetloba začne prebijati skozi temo, se rodita sin Jurij in hči Mara. Perun in Mokoš kot starša dočakata njuno rojstvo z iskricami sreče, kljub temu, da sta že imela devet sinov.
+
+Vendar temne sile podzemlja že čakajo v zakotju, pripravljene za ples kaosa, ki bo zamajal božji red na Svetovni gori, kraju, kjer se stikata nebo in zemlja.
+
+Ob istem večeru se iz meglic onstranstva prikažejo Velesovi poslanci, koledniki, duše preminulih. Prinašajo zvoke starodavnih pesmi, ki prepletajo svetove. S svojimi glasovi zahtevajo plačilo, sicer bi odpeljali mladega božanskega Jurija s seboj nazaj v onstranstvo.
+
+Ob odprtju vrat božjega dvora stopijo koledniki čez prage in se znajdejo  na dvorišču, pod krošnjo zelenega bora. Tam ugrabijo Jurija, potomca sonca, in ga odnesejo v svet zelenih prostranstev, v svet imenovan Navje. Veles sprejme Jurija kot svojega sina, ga usmerja skozi onstranstvene pokrajine, kjer zelenje nikoli ne pojenja in cvetje vedno razgrinja svoj vonj. V teh svetovih raste Jurij, obkrožen z Velesovimi hčerami, med njimi je tudi Jelica.
+
+Perunu, očetu nebes, se zaradi ugrabitve sina zaseje v srce grenkoba. Njegova jeza izbruhne v strele, ki razsvetljujejo nebo in pogašajo temo. Veles ponovno postane tarča Perunove jeze. Vsakič, ko Perun sproži strel, Veles beži pred njim, spreminja svojo podobo, zdaj je govedo, medved, zdaj kača, skriva se za kamni, drevesi, celo za človeškimi podobami. Tako strele gredo svojo pot, včasih se dotaknejo tudi ljudi.
+
+Nevihte so krvavi spopad med Perunom in Velesom. Prve nevihte v letu nosijo v sebi Perunovo zmago. V velikem nebesnem boju Perun premaga Velesa, Jurija iztrga iz objema onstranstva. Ravnovesje sveta se je spet popravilo, spet se vzpostavi harmonija.
+
+Jurij pa se podaja na svojo pot. Obdan z Velesovimi hčerami se pripravlja, da se bo vrnil na svet. Priprave so kot starodavni obredi, v katerih se prepletajo vonji, barve in zvoke narave. S svojo vrnitvijo Jurij prinese pomlad, ki odgrinja cvetje in spodbuja rast. Velesova dekleta dajo konjem jesti svežo travo, da bodo pripravljeni na dolgo pot, ki jih čaka.
+
+## Pomlad
+
+Narava odmika zimski plašč, razgalja svoje barve in vonje. Mara, hči Peruna in Mokoš, sije v spomladanskem soncu. Ob pomladanskem enakonočju, ko svetloba premaga temo, se Mara dvigne kot ptič, ki se dviga nad obzorjem. Mlada in čedna, nosi v svojih očeh skrivnost, v svojih rokah pa jabolko ljubezni. Njen korak je lahkoten, a v srcu se prebudi nemir, ljubezen še čaka na svoj čas.
+
+Po poti, ki ga je vodila čez morja, čez reke in potoke, skozi gozdove in močvirja, se Jurij vrne na svet. Jurij tukaj sreča Maro, sestro, ki je doslej ni poznal. Med njima zacveti ljubezen, kot cvet v pomladnem vetru. S to ljubeznijo pride Jurij, z njim pa pomlad, prebujanje narave, obljuba novih začetkov.
+
+## Poletje
+
+Na Ivanje, na višku svoje moči, se Mara in Jurij poročita. Božanska poroka je bil dan, ko sta se tudi Perun in Veles pomirila. Leto s tem stopi v obdobje plodnosti, obilja, narava je v polnem razmahu. Harmonija je vladala na svetu. Vendar pa ima Jurij tudi svojo nestanovitno stran. Vsak mesec se prenavlja in vsak dan se spreminja - je kot Mesec. Ali bo njuna zveza zdržala?
+
+Narava je tako kot ljubezen Jurija in Mare poleti na višku. Grozdi se polnijo, pšenica dela klase, vrtovi so polni najrazličnejše zelenjave. Prihaja čas, ko bodo ljudje lahko pobrali sadove svojega dela.
+
+Pol leta je že minilo od Božiča, ko se je Jurij rodil in odšel na svojo pot. Pol leta Jurijeve poti skozi leto je za nami, pol pa je še pred nami. Le kaj prinese preostanek do naslednjega Božiča?
+
+## Jesen
+
+Jesensko enakonočje oznanja prehod, dan in noč sta v ravnovesju. Zlata barva začne prevevati naravo, listje se počasi spreminja v barve ognja. Medtem ko narava spreminja svojo podobo, se v odnosu med Jurijem in Maro začenja rušiti. Jurij je nestanoviten, vsak dan drugačen. Njuna povezanost se zgublja, kot drevo, ki izgublja listje. Ko dnevi postajajo krajši, Jurijeva zvestoba peša.
+
+Začenja se jesen, ko se narava odene v pisano listje toplih, jesenskih barv.
+
+Jurij je Maro prevaral, ni ji bil zvest, kot ji je obljubil. Mara pa tega ni trpela. Njena žalost jo je požrla in vsa se je spremenila. Sčasoma je postala jezna in vzkipljiva, hudobna. Očetu Perunu je povedala kaj je Jurij storil in ta je naročil svojemu sinu Jarniku, naj Jurija pošlje nazaj v Navje, naročil mu je, naj ga ubije.
+
+Jarnik je svojo nalogo opravil. Jurija je poslal nazaj v Navje. Mare pa to ni prav nič razveselilo in ji olajšalo srčnih bolečin. Postarala se je, njeni črni lasje so posiveli in se kmalu povsem pobelili. Njena nekoč sijoča koža je postala siva in nagubana. Njeno dobroto sta zamenjala hlad in zloba. Nič več ni Mara, mlada deklica, zdaj je Morana, boginja zime, teme, mraza, smrti in težkih sanj.
+
+Ljudje to strašno preobrazbo vidijo, vendar pa ne morejo dolgo živeti z njo. Morana je vedela, da jo ljudje iščejo, zato se je skrivala med njimi preoblečena v Pusta. Vendar ljudi ni mogla dolgo prevarati, našli so jo in jo zažgali na grmadi ali pa utopili v reki. V vsakem primeru primeren konec za Morano in njeno zimsko vladavino. Zdaj čaka v Navju na novo priložnost.
+
+Seveda pa prehod v Navje niti za Morano, niti za Jurija ni konec potovanja. Oba sta se že ponovno rodila na božič in oba spet čakata, da pride njun čas.
+
+Ti časi so del neskončnega kroga, ki ga veje veter starodavnih zgodb. Jurij in Mara se bosta še srečala, v drugačni podobi, v drugačnem času. Njuna zgodba bo spet zaživela, kot prastari rituali, ki se ponavljajo skozi večnost. Oba sta že okusila smrt, vendar to ni konec. To je le prehod, kot letni ciklus, ki se vedno znova začne in konča samo da bi se spet začel.

nastanek-sveta-mit.md

@@ -0,0 +1,15 @@
+# Stvaritev sveta in svetovnega reda
+
+![Nastanek sveta](_images/actionvance-t7EL2iG3jMc-unsplash_p.jpg "Nastanek sveta")
+
+[Svarog](svarog.md) je v svojih sanjah ločil elemente in jih zavrtel v ritmu ustvarjanja. Zgoraj so se raztezala nebesa, okrašena z nebesnimi telesi, ki bodo vodila naše poti in razsvetljevala naše noči. Pod njo je oblikoval svet, nebeško platno za življenje.
+
+Svet je bil širno, mirno morje. Svarog in Črt sta v morju plavala kot dve veliki ribi. Nakar se je Svarog potopil do dna in na površje prinesel zrno peska. Zrno je ostalo na površini, kajti v začetku je vse ostalo tam, kamor je padlo, in obe ribi sta se podili okoli njega. To zrno je naša zemlja. Če ribi s plavutjo udarita po vodi, se zgodi poplava, če pa se obregneta ob svet, se zgodi potres.
+
+Svarog je v sanjah hodil po svetu. Ustvaril je potoke, reke, hribe, gozdove in puščave. Ko je hodil po svetu, ga je sonce ogrelo, da mu je stopil na čelo pot. Kaplja je padla na tla in iz nje je nastal človek. Svarog je zemljo naredil rodovitno, potoki in reke, ki so jo napajali so omogočil ljudem preživetje.
+
+Črt je gledal to Svarogovo stvarjenje in postajal ljubosumen. Odločil se je, da bo Svarogov svet uničil, da bo zavladal kaos.
+
+Ko se je bog končno prebudil je spoznal Črtove namene. Spoprijel se je z njim v velikem kozmičnem spopadu in ga premagal, vrgel ga je v globino morja. Ker je vedel, da se bo Črt vrnil, je z Ladino pomočjo skoval nove bogove, ki mu bodo pomagali v boju. Tako je skoval [Peruna](perun.md), [Velesa](veles.md) in [Mokoš](mokos.md). Nadaljeval je s tem, da je ustvaril [Striboga](stribog.md), ki skrbi za veter, [Dajboga](dajbog.md), ki mu je skoval tudi sončni disk in [Semargla](semargl.md). Svarog pa ni skoval le bogov, pač pa tudi kozmični plug.
+
+Ko se je Črt vrnil, je prišel v velikem slogu. Ne v postavi človeka, ampak v obliki velikanskega zmaja s stoterimi glavami. Bogovi so ga po dolgem in težkem boju s skupnimi močmi premagali. Ujetega zmaja Črta so vpregli v plug, ki ga je moral vleči čez ves svet. Tako je nastala brazda, ki ločuje Navje, podzemlje, od preostalega sveta, ki mu pravimo Jav, pojavni svet. Bogovi so Črta pahnili na drugo stran in ga za vselej obsodili na življenje v Navju.

nastanek-sveta-razlaga.md

@@ -0,0 +1,75 @@
+# Nastanek vesolja, prostora in časa, bogov ter ljudi
+
+> Struktura mita je tridelna. Začne se stvaritvijo kozmosa in prvim rodom bogov, nadaljuje se s stvaritvijo sveta in drugim rodom bogov, zaključi se s stvaritvijo cikličnega časa in tretjim rodom bogov.
+>
+> Prvi rod bogov in z njim povezani miti so najstarejši, ostali pa so dodani s časom. Zato se v delu prekrivajo. Tako je Dajbog bog sonca, ki se rodi na zimski sončni obrat (Božič Svarožič) in počasi raste, dokler ne postane veliko, največje na poletni sončni obrat, nakar začne počasi slabeti in na koncu umre, da bi se ponovno rodil. Na drugi strani pa imamo Jarila, ki se tudi rodi na isti dan in tudi predstavlja ciklično kroženje časa. Vendar pa ima nekoliko drugačno funkcijo, predstavlja namreč letne čase in spremembe v naravi.
+>
+> Tukaj predstavljeni miti so zbrani z različnih virov. Noben od njih ni zapisan točno tako, kot to izhaja iz posameznih virov, ampak so zapisani tako, da se skladajo v koherentno celoto, ki je razumljiva. Razumljivost in celovitost zgodbe je postavljena pred zgodovinsko iz znanstveno natančnost.
+>
+> Miti so v preteklosti šli skozi podobne procese. Ljudje, ki so jih pripovedovali so jih sproti spreminjali, dodajali elemente iz drugih mitov, celo elemente iz mitov drugih religij (vpliv sosedov). To mitom ni škodilo, prej nasprotno - zrasle so številne različice, ki kažejo na različno razumevanje sveta in vsebine mitov.
+
+## 1. Stvaritev vesolja
+
+Rod je ustvaril kozmično jajce, ki predstavlja potencial življenja. Sestavljajo ga rumenjak, beljak in lupina, kar predstavlja svetlobo, temo in ljubezen. Iz njega se rodijo bogovi (načelo trojnosti):
+
+- Svarog (svetloba, kreator, začetek, kozmični red),
+- Črnobog (Črt, tema, destruktor, konec, kozmični kaos) in
+- Lada (ljubezen, sila, ki uravnoteži kaos in red in ustvari prostor med njima za razvoj potenciala).
+
+Namesto Svaroga se ponekod kot kreator pojavlja Svetovid.
+
+Sestavine jajca so torej tri (načelo trojnosti):
+
+1. Beljak
+2. Rumenjak
+3. Zlata lupina
+
+Jajce predstavlja potencial življenja. Če so pogoji pravi, v njem nastane novo življenje.
+
+Rumenjak predstavlja sonce in svetlobo Svaroga, beljak predstavlja kaos, ki obdaja to svetlobo, Črta. Zlata lupina predstavlja Lado, silo, ki drži ta mikrokozmos skupaj, ki preprečuje, da bi se ena ali druga skrajnost razlila in prevladala. Predstavlja ljubezen, ki omogoča ravnotežje med kaosom in redom in omogoča, da se življenje razvije v njenem objemu. Kjer prevlada red, nadaljnji razvoj ni več mogoč, enako velja tudi za kaos. Podobno kot se otrok ne more naučiti nič novega, če nima izzivov s področij, ki jih še ne pozna (kaos), vendar pa ti ne smejo biti tako zahtevni, da jih ne zmore premagati (preveč kaosa). Obstaja optimalno območje, kjer se otrok uči, kjer napreduje. Enako velja za življenje. Možno je le tam, kjer sta kaos in red v ravnovesju. Ali pa, če želite - tam kjer sta sončna svetloba in toplota ter tema in hlad vesolja v ravnovesju, tam kjer so ravno pravi (svetlobni in toplotni) pogoji za življenje. Če bi bilo na svetu malo bolj vroče ali malo bolj hladno, tukaj ne bi bilo življenja. Ravnovesje in njegovo uravnavanje je delo Lade.
+
+## 2. Stvaritev prostora
+
+Svarog ustvari svet, sonce in zvezde. To je naredil bodisi v sanjah, s pogledom ali z razkosanjem svojega trupla. Svet ustvari tako, da se bodisi v človeški ali živalski podobi potopi v vodo in prinese (namerno ali slučajno) pesek z morskega dna na površje, kjer ta ostane. Riba oziroma dve potem plavata okoli sveta. Če katera od rib zamahne z repom po vodi, povzroči poplave, če se obregne ob zemljo, povzroči potres. Riba lahko povzroči konec sveta. Ena od rib predstavlja Svaroga (Faronika), druga pa Črta. Bog potem ustvari človeka in naredi svet ploden, da lahko ljudje na njem preživijo.
+
+Črt je ljubosumen na Svarogovo kreacijo in se jo odloči uničiti.
+
+Lada rodi (oziroma jih Svarog skuje) nove bogove, ki bodo pomagali ohraniti ravnotežje - rodijo se Perun, Mokoš in Veles. Predstavljajo odraz vesoljnega reda v novo ustvarjenem prostoru - na svetu. Perun je simbol reda, pravičnosti, moči, sonca, plodnosti, Veles predstavlja sile kaosa, teme in vlage, globin, znanja, čarovništva in izzivov, Mokoš pa je sila, ki ju usklajuje, se druži z obema in med njima posreduje, da ju ohranja v ravnotežju. S tem skrbi, da tudi na svetu vlada kozmično ravnovesje.
+
+Lada in Svarog ustvarita še druge bogove, ki predstavljajo osnovne elemente:
+
+- Dajbog - bog sonca, ki daje življenje svetu. Brez sonca nič ne raste in nič se ne posuši, mokrota (Navje) pa bi kmalu uničila vse.
+- Stribog - bog vetra (Veternik). Oče oziroma ded vseh vetrov, ki pihajo na vse strani neba.
+- Semargl - bog ognja v pasji podobi (Netek). Nosilec zemeljskega ognja.
+
+Svarog in novi bogovi skupaj premagajo Črta. Svet razdelijo na Prav, Jav in Navje. To naredijo bodisi s kozmičnim plugom, ki ga je skoval Svarog in vlekel Črt v obliki zmaja ali pa s tem, da zasadijo svetovno drevo, ki deli svet na tri dele (korenine, ki segajo v Navje, deblo, ki predstavlja Jav in krošnja, ki predstavlja Prav). Bogovi Črta zaprejo v Navje, sami pa živijo v Prav (na nebu, na svetovni gori, v krošnji svetovnega drevesa). V Jav bodo živeli ljudje.
+
+Svarog (po nekaterih zgodbah Črt) na svetu ustvari človeka (ga skuje, ga izdela iz gline ali pa človek nastane iz kaplje znoja).
+
+Svarog je svet naredil rodoviten, prav tako je poskrbel, da so ga napajale reke in potoki. Reke in potoki so na eni strani pomenili vir preživetja (voda za pitje in namakanje polj), po drugi strani pa tudi neprestano pretečo nevarnost poplav. Ker vode izvirajo iz podzemlja, veljajo za vir, ki je pod nadzorom Navja.
+
+V tej zgodbi je opisan nastanek sveta. Vendar ne gre le za tri prostorske dimenzije. Mit razloži tudi nastanek mitoloških območij, ki so Prav, Jav in Nav. Ta dimenzija spada k svetu povsem enako kot ostale.
+
+## 3. Stvaritev časa in naravnega reda
+
+Veles je ljubosumen in Perunu ukrade (načelo trojnosti):
+
+- Mokoš
+- Nebeške krave
+- Otroka
+
+Boj med Perunom in Velesom poteka (načelo trojnosti):
+
+- na nebu
+- na tleh
+- v podzemlju
+
+Boji predstavljajo stvari, za katere se je v življenju treba potruditi (boriti), in sicer za sebe in svojo družino (Mokoš), za svojo prihodnost (otrok) in za svojo skupnost (nebeške krave, ki omogočajo življenje ljudi).
+
+Perun in Mokoš se poročita in imata otroke (bogove). Veles pa postaja ljubosumen in se odloči, da bo Mokoš ugrabil zase. Odpelje jo v svet podzemlja in jo tam zadržuje. Tudi sam ima z njo otroke. Perun Velesa išče, ga najde in se z njim spopade v bitki, ki poteka na tleh. Velesa premaga in ga prisili, da izpusti Mokoš. Mokoš se vrne na nebo, vendar je noseča. Po rojstvu dvojčkov jo Perun izžene z neba v Jav, v svet ljudi, kjer biva kot boginja zemlje. Perun premaganega Velesa izžene z neba v Navje.
+
+Ob drugi priložnosti se je Veles polastil nebeških krav in jih odpeljal v Navje. To je povzročilo sušo v svetu ljudi (Jav). Perun je Velesa iskal in se z njim ponovno spopadel. Ko ga je v nebeškem boju na nebu (nevihta) premagal, je Veles izpustil njegovo sveto čredo, ki se je vrnila na nebo. Potem je spet padal dež ali zlata pšenica (zemlja je bila spet plodna in je obilno rodila), potoki so se spet napolnili, Veles je odprl studence.
+
+Perun in Mokoš imata otroke, Mokoš pa je rodila tudi Jurija. V tretji zgodbi Veles Jurija ugrabi in odpelje v podzemlje, kjer ga vzgaja kot svojega sina. Ko Perun v bitki, ki poteka v podzemlju, premaga Velesa, se Jurij odpravi na pot v svet živih in na svet prinese pomlad. Njegova pot skozi leto se nadaljuje z božansko poroko z Maro. Njun ploden odnos prinese poletje in jesen z obilico pridelka. Po tem njun se njun odnos spremeni v neplodnega, skupaj z naravo, ki se prelije v zimo in smrt. Jurij in Morana se oba znajdeta v Navju in čakata na novo rojstvo na Božič.
+
+Ta zgodba se ponavlja vsako leto in daje osnovo razumevanju krožnega toka časa.

nastanek-vesolja.md

@@ -0,0 +1,17 @@
+# Začetek in stvaritev vesolja in kozmičnega reda
+
+![Nastanek vesolja](_images/jeremy-thomas-E0AHdsENmDg-unsplash_p.jpg "Nastanek vesolja")
+
+Na začetku je bil brezmejni kaos, kraljestvo neskončnih možnosti in neukročene energije. V tem vrtinčastem breznu so prebivala prvobitna božanstva, dih kozmosa samega.
+
+Iz tega brezobličnega brezna je izšel [Rod](rod.md), bog prvinskega reda, tkalec kozmičnih niti. Rod je v sebi nosil vizijo vesolja in z božanskim namenom je rodil kozmično jajce – simbol življenjskega potenciala in stvarjenja. To jajce je v sebi vsebovalo samo bistvo vesolja, kaos, red in ljubezen.
+
+Z odmevnim pokom se je kozmično jajce razcepilo in iz njega so se rodili bogovi [Svarog](svarog.md), [Lada](lada.md) in [Črt](crnobog.md).
+
+Svarog je bog svetlobe, bog sonca, reda, nebeški kovač in stvaritelj sveta. Lada je boginja ljubezni in mati številnih drugih bogov. Črt je bog teme, uničevalec in bog kaosa ter konca.
+
+Svarog in Lada sta se poročila, potem pa je Svarog utonil v večni spanec. V snu je sanjal ves svet in njegovo popolnost, sanjal je zvezde na nebu, Sonce in Luno, Lada pa si je obupno želela, da se prebudi in zato rodila vse stvari, ki jih je sanjal.
+
+V objemu teh božanskih sil je svet zacvetel v tapiserijo življenja, kjer je vsak element, vsako bitje in vsak letni čas igral vlogo v velikem plesu obstoja. Starodavni šamani so razumeli to medsebojno povezanost in hodili po svetih poteh ter komunicirali z duhovi dežele, elementi in predniki, da bi počastili to božansko stvaritev.
+
+Ko spoštujemo to sveto zgodbo, spoštujemo občutljivo ravnovesje in medsebojno povezanost kozmosa. Zavedamo se, da smo le niti v veliki tapiseriji življenja in da je naše potovanje vtkano v samo tkivo obstoja.

obredi-in-prakse.md

@@ -0,0 +1,285 @@
+# Obredi in prakse
+
+## Čaščenje prednikov
+
+Čaščenje prednikov je temeljni kamen slovanske duhovnosti, ki kuje most med živimi in umrlimi. V tem poglavju se podajamo na potovanje skozi globoko prakso spoštovanja prednikov – prakso, ki leži v središču slovanske kulture in duhovnosti.
+
+Slovanski narodi imajo globoko in trajno spoštovanje do svojih prednikov. Predniki niso pozabljeni; slavimo jih in se jih spominjamo kot sestavni del družinske zgodbe. Ta povezava s preteklostjo daje občutek kontinuitete in identitete.
+
+Osrednji del čaščenja prednikov je ustvarjanje oltarja prednikov ali svetega prostora. To namensko območje služi kot osrednja točka za spoštovanje in povezovanje s predniki. Običajno vključuje fotografije, spominke, svečke in daritve.
+
+Daritve so nekoč igrale ključno vlogo pri čaščenju prednikov. Običajne ponudbe vključujejo kruh, sol, med, mleko in žganje. Te daritve spremljajo molitve, ki izražajo hvaležnost in iščejo vodstvo prednikov.
+
+Raziskovanje lastne genealogije in družinske zgodovine je bistveni del čaščenja prednikov. Raziskovanje vašega družinskega drevesa lahko odkrije zgodbe, tradicije in vpogled v vaš rod, kar zagotavlja globljo povezavo z vašimi predniki.
+
+Čaščenju prednikov so posvečeni nekateri prazniki in obletnice. "Dan prednikov" ali "Dan mrtvih" je ena takih priložnosti. Družine se zbirajo na grobovih prednikov, delijo hrano in prižigajo sveče v čast svojim umrlim ljubljenim.
+
+Mnogi praktiki slovanske duhovnosti verjamejo v sposobnost komuniciranja s svojimi predniki. Sanje, vedeževanje in meditacija so načini, s katerimi posamezniki iščejo vodstvo in sporočila svojih prednikov.
+
+Čaščenje prednikov ne pomeni le spoštovanja preteklosti; gre tudi za prenos modrosti in vrednot prednikov na prihodnje generacije. Zgodbe, tradicije in etična načela se delijo, da se ohrani moralni kompas družine.
+
+Čaščenje prednikov spodbuja občutek skupnosti in skupne identitete. Na srečanjih in obredih se posamezniki zberejo, da bi počastili svoje skupne prednike in utrdili vezi, ki jih povezujejo.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti še naprej cveti čaščenje prednikov. Številni praktiki prilagodijo tradicionalne prakse sodobnemu življenju in vključijo spoštovanje prednikov v svoje dnevne rutine in posebne priložnosti.
+
+Čaščenje prednikov je dokaz trajne povezanosti med živimi in umrlimi v slovanski duhovnosti. Služi kot vir vodstva, identitete in moralne moči ter nas opominja, da smo del rodu, ki sega daleč v preteklost in nadaljuje v prihodnost – rodu, katerega modrost in ljubezen še naprej oblikujeta naša življenja.
+
+## Sezonska praznovanja
+
+Slovanska duhovnost je globoko prepletena z vrtečim se kolesjem letnih časov. Vsak letni čas s seboj prinese edinstven nabor praznovanj in obredov, ki združujejo skupnost v globoki povezanosti z naravo in vesoljem. V tem poglavju se podajamo na potovanje skozi letne čase ter raziskujemo obrede in praznike, ki slovansko duhovnost prepojijo z živahnim življenjem.
+
+Ko zimski primež popusti, se z velikim navdušenjem praznuje prihod pomladi. Maslenica, ki jo pogosto imenujejo tudi "masleni teden", naznanja prihod tega letnega časa. To je čas odpustkov pred začetkom postnega časa. Ljudje se zberejo, da se posladkajo s palačinkami, igrajo in plešejo ter zažgejo slamnato podobo zime, ki simbolizira zmagoslavje svetlobe nad temo.
+
+Poletni solsticij, ki ga praznujemo kot noč Ivana Kupala, je vrhunec slovanskega koledarja. Prižgejo se kresovi in veseljaki skačejo čez ogenj, da se očistijo in iščejo srečo. Noč je polna obredov, ki častijo moč sonca, lepoto narave ter skrivnosti ljubezni in plodnosti.
+
+Jesen je čas žetve in praznovanje Dozhinki ali "praznik žetve" je dokaz hvaležnosti za obilje narave. Ljudje se zberejo, da bi se zahvalili za obilen pridelek, si delili hrano, glasbo in ples. To je čas za razmislek o sadovih dela in medsebojni povezanosti vsega življenja.
+
+Zimski solsticij, znan kot "Koliada", je praznik vračajoče se svetlobe. Ko mine najkrajši dan v letu, se izvajajo obredi, ki zagotavljajo vrnitev sonca in odganjajo zlobne sile. Pojejo se pesmi, domove pa krasijo zimzelene rastline, ki simbolizirajo življenjsko vztrajnost tudi v najhladnejših časih.
+
+Ta sezonska praznovanja imajo globok etični pomen v slovanski duhovnosti. Krepijo medsebojno povezanost človeštva in narave, spodbujajo vrednote hvaležnosti, ravnotežja in pomembnosti življenja v harmoniji z naravnim svetom. Odsevajo tudi ciklično naravo obstoja in nas spominjajo na večni ples med življenjem in smrtjo.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti ta sezonska praznovanja še naprej uspevajo, pogosto s sodobnim pridihom. Skupnosti se združujejo, da opazujejo te festivale, združujejo tradicionalne obrede s sodobnimi praksami, ki spoštujejo spreminjanje letnih časov, ekološko ozaveščenost in občutek solidarnosti skupnosti.
+
+Sezonska praznovanja so živahen izraz globokega spoštovanja slovanske duhovnosti do narave in njene globoke povezanosti s kozmosom. Ko se udeležujemo teh obredov in praznikov, spoštujemo starodavno modrost, ki je vodila slovanska ljudstva skozi generacije, slavimo trajne cikle življenja, darovost narave in večni ples letnih časov.
+
+## Daritve in zakramenti
+
+V zapleteni tapiseriji slovanske duhovnosti daritve in zakramenti tvorijo sveto nit, ki povezuje fizično in metafizično področje. Ta dejanja predanosti in spoštovanja niso zgolj obredi, ampak sredstvo za povezovanje z božanskim, duhovi in predniki. V tem poglavju se poglobimo v pomen daritev in zakramentov v slovanski duhovnosti.
+
+Daritve so znaki spoštovanja in hvaležnosti, ponujeni božanstvom, duhovom in prednikom. Običajne ponudbe vključujejo kruh, sol, med, mleko, vodko in zelišča. Ta darila so predstavljena kot simbol hvaležnosti za prejete blagoslove.
+
+Ponudbe presegajo materialno področje; so simbolična gesta darovanja. Simbolizirajo vzajemnost odnosa med izvajalcem in prejemnikom, bodisi božanskega, duhovnega ali prednikov.
+
+V čaščenju prednikov imajo daritve posebno mesto. Predniki so počaščeni s hrano in pijačo, ki so jo nekoč uživali v življenju, kar ustvarja občutek povezanosti med živimi in umrlimi.
+
+Zakramenti so sveti obredi, ki podeljujejo blagoslove, pogosto povezane s pomembnimi dogodki v življenju. Ti lahko vključujejo obrede rojstva, poroke in smrti, kjer se daruje, da se zagotovi božanska naklonjenost in zaščita.
+
+Ponudbe niso naključne; pripravljeni so skrbno in z namenom. Posebna pozornost je namenjena čistoči, predstavitvi in stanju duha praktikanta med daritvijo.
+
+Daritve ustvarjajo vzajemen odnos med praktikantom in božanskimi ali duhovnimi bitji. Dejanje dajanja naj bi v zameno ustvarilo blagoslove, zaščito in vodstvo.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti so daritve in zakramenti prilagojeni sodobnemu življenju. Praktiki vključujejo te prakse v svoje dnevne rutine in posebne priložnosti ter iščejo načine, kako ohraniti povezavo s svojimi duhovnimi prepričanji.
+
+Sodobni praktiki v svojih ponudbah pogosto upoštevajo okoljsko trajnost. Uporaba lokalne in trajnostne ponudbe se ujema s slovanskim spoštovanjem do narave in njenega ohranjanja.
+
+Slovanska duhovnost uči, da lahko vsako dejanje dajanja in prejemanja razumemo kot zakrament. V vsakdanjem življenju lahko na dejanja prijaznosti, dobrodelnosti in gostoljubnosti gledamo kot na daritve božanskemu v vsakem človeku.
+
+Daritve in zakramenti so globoko sredstvo za krepitev povezave z duhovnim in božjim v slovanski duhovnosti. Služijo kot opomnik, da dejanje dajanja presega fizično in neguje vzajemen odnos, ki bogati dušo in neguje vezi med izvajalcem in svetim.
+
+## Očiščevalni obredi
+
+V zapleteni tapiseriji slovanske duhovnosti služijo očiščevalni rituali kot posode, ki čistijo in pomlajujejo dušo, odstranjujejo nečistoče in negativne energije. Ti rituali niso le simbolični, ampak so nujni za ohranjanje ravnovesja in harmonije v sebi in okolju. Pridružite se nam, ko bomo raziskovali globok pomen očiščevalnih ritualov v slovanski duhovnosti.
+
+Očiščevalni obredi so zakoreninjeni v prepričanju, da fizične in duhovne nečistoče motijo ravnotežje posameznikovega življenja. Ti rituali so namenjeni vzpostavitvi harmonije in ravnovesja s čiščenjem sebe in okolice.
+
+Očiščevalni rituali pogosto uporabljajo svete elemente in orodja. Zelišča, kot so žajbelj, brin in pelin, sežgejo, da zamažejo prostore in posameznike. Za očiščevanje in blagoslov se uporablja blagoslovljena voda, pogosto iz naravnih izvirov ali vodnih teles.
+
+Kopalni obredi imajo posebno mesto v slovanskih očiščevalnih praksah. Potopitev v vodo, še posebej ob določenih dnevih v letu, kot je noč Ivana Kupala, naj bi sprala nečistoče in negativne vplive.
+
+Očiščevalni obredi se uporabljajo tudi za zaščito. S čiščenjem prostorov, domov in posameznikov se ti rituali obravnavajo kot način za odganjanje zlonamernih duhov ali energij, ki bi lahko škodovale.
+
+Učinkovitost očiščevalnih ritualov je pogosto odvisna od slovesnega namena in pozornosti praktikanta. Izvajanje teh ritualov s čistim srcem in osredotočenim namenom naj bi povečalo njihovo moč.
+
+Očiščevalni rituali so pogosto povezani z določenimi letnimi časi in življenjskimi prehodi. Na spomladansko čiščenje lahko na primer gledamo kot na ritual čiščenja doma. Obredi rojstva, poroke in smrti vključujejo tudi očiščevalne elemente.
+
+Pri očiščevalnih ritualih ne gre samo za fizično čistočo, ampak tudi za psihološko in duhovno očiščenje. Ponujajo priložnost za samorefleksijo, opuščanje negativnih čustev in iskanje notranje jasnosti.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti so očiščevalni obredi prilagojeni sodobnemu življenju. Praktikanti jih lahko vključijo v svoje dnevne ali tedenske rutine z uporabo zelišč, vode ali kadila za čiščenje svojih prostorov in sebe.
+
+Očiščevalni rituali presegajo osebno očiščenje; zajemajo tudi okolje. Ljudje čistijo in čistijo naravne kraje, svete prostore in zemljo, da bi ohranili harmoničen odnos z Zemljo.
+
+Očiščevalni obredi v slovanski duhovnosti pričajo o veri v povezanost telesnega in duhovnega. Služijo kot sredstvo za čiščenje ne le telesa, ampak tudi duha, kar zagotavlja, da človek ostane v harmoniji s seboj, skupnostjo in vesoljem.
+
+## Skupnostna srečanja
+
+V tapiseriji slovanske duhovnosti so skupnostna srečanja niti, ki posameznike tkejo v bogato in živahno tkanino. Ta srečanja, bodisi v fizičnih ali virtualnih prostorih, služijo kot osrednje točke za povezovanje, skupno modrost in praznovanje skupnih prepričanj. Pridružite se nam, ko raziskujemo pomen skupnostnih srečanj v slovanski duhovnosti.
+
+Skupnost je v središču slovanske duhovnosti. To je razširjena družina, pleme, skupna identiteta. Skupnostna srečanja so priložnost za praznovanje tega občutka pripadnosti in negovanje vezi s podobno mislečimi posamezniki.
+
+Skupnostna srečanja lahko potekajo na fizičnih lokacijah, kot so sveti nasadi, templji ali domovi, pa tudi v virtualnih prostorih, kot so spletni forumi, skupine družbenih medijev in platforme za videokonference. Oba ponujata priložnosti za povezovanje in skupno rabo.
+
+Skupnostna srečanja se pogosto vrtijo okoli obredov in praznovanj. Ne glede na to, ali obeležujejo menjavo letnih časov, častijo božanstva ali se spominjajo pomembnih življenjskih dogodkov, so ta srečanja kolektivni izraz duhovnosti in skupnih vrednot.
+
+Slovanska duhovnost je globoko povezana s prazniki in prazniki, ki zaznamujejo cikle narave in kulturne tradicije. Srečanja v teh časih so še posebej pomembna, s pogostitvami, glasbo, plesom in obredi, ki krepijo povezanost skupnosti z njihovo dediščino.
+
+Skupnostna srečanja zagotavljajo prostore za učenje in izmenjavo. Starejši in izkušeni praktiki pogosto prenašajo modrosti, zgodbe in etična načela na mlajšo generacijo. Je živo, ustno izročilo, ki uspeva v skupnih okoljih.
+
+Skupnosti nudijo podporo v času stiske. Ne glede na to, ali gre za pomoč pri osebnih izzivih ali za združevanje pri reševanju večjih družbenih vprašanj, ta srečanja spodbujajo občutek solidarnosti in vzajemne skrbi.
+
+Družbena srečanja so ključna za ohranjanje tradicije. Ohranjajo kulturne prakse, obrede in zgodbe pri življenju ter zagotavljajo, da se prenašajo skozi generacije in ostajajo živahen del identitete skupnosti.
+
+Slovanska duhovnost je, kot vsaka duhovna pot, raznolika. Skupnostna srečanja pogosto sprejmejo posameznike iz različnih okolij, spodbujajo vključenost in izmenjavo idej. Ta raznolikost bogati kolektivno razumevanje duhovnosti.
+
+V sodobnem času so se skupnostna srečanja prilagodila spreminjajočim se okoliščinam. Medtem ko tradicionalni obredi in praznovanja ostajajo, so virtualna srečanja postala pogostejša, kar omogoča združevanje posameznikov iz različnih krajev.
+
+Družbena srečanja v slovanski duhovnosti so srčni utrip žive tradicije. Krepijo občutek pripadnosti, negujejo duhovno rast in zagotavljajo nadaljevanje kulturne in duhovne dediščine. Na teh srečanjih cveti slovanski duh, ki najde moč v enotnosti in skupnem namenu.
+
+## Pripovedovanje zgodb in miti
+
+V bogati tapiseriji slovanske duhovnosti so pripovedovanje in miti niti, ki tkejo moralno, kulturno in duhovno tkivo skupnosti. Te zgodbe, ki se prenašajo skozi generacije, služijo kot okna v zapletenost človeške narave in globoka vprašanja obstoja. Pridružite se nam pri raziskovanju ključne vloge pripovedovanja zgodb in mitov v slovanski duhovnosti.
+
+Pripovedovanje je temeljni element slovanske kulture in duhovnosti. Služi kot medij za posredovanje moralnih lekcij, raziskovanje skrivnosti obstoja in povezovanje z božanskim.
+
+Slovanski miti so pogosto bogati s simboliko in metaforami. To niso samo zgodbe o bogovih in junakih, temveč pripovedi, ki posredujejo globlje resnice o človekovem stanju, kozmosu in medsebojnem delovanju moralnih sil.
+
+Mnogi slovanski miti so obremenjeni z moralnimi nauki in etičnimi dilemami. Posameznike izzivajo, da razmišljajo o vprašanjih o dobrem in napačnem, pravičnosti in maščevanju ter o posledicah svojih dejanj.
+
+Slovanski miti predstavljajo zasedbo junakov in junakinj, ki se soočajo s preizkušnjami in stiskami. Ti posamezniki služijo kot arhetipske figure, ki utelešajo vrline in slabosti, ki odmevajo z vrednotami skupnosti.
+
+Prevarant je pogost lik v slovanski folklori. Ta nagajiva in nepredvidljiva bitja izzivajo konvencionalne predstave o morali in posameznike opominjajo, da etična pokrajina ni vedno jasna.
+
+Številni slovanski miti prikazujejo spopad kozmičnih sil, na primer večni boj med Perunom in Velesom. Te pripovedi simbolizirajo temeljni boj med nasprotujočimi si moralnimi vrednotami in odločitvami, ki jih morajo posamezniki sprejeti pred temi silami.
+
+Duhovi prednikov pogosto igrajo vlogo v slovanskih mitih, saj ponujajo vodstvo in modrost živim. Te zgodbe krepijo prepričanje, da se etična načela prenašajo skozi generacije.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti še naprej odmevajo pripovedništvo in miti. Služijo kot vir navdiha, moralnih refleksij in smernic pri krmarjenju s kompleksnimi etičnimi vprašanji in izzivi sedanjosti.
+
+Pripovedovanje zgodb ni omejeno na ustna izročila; izraža se v različnih oblikah umetnosti. Slovanska kultura ima bogato tradicijo poezije, glasbe, literature in vizualnih umetnosti, ki črpajo iz teh mitov in pripovedi.
+
+Pripovedovanje zgodb in miti so srčni utrip slovanske duhovnosti, ki vdihujejo življenje živi tradiciji, ki sega skozi generacije. Ponujajo lečo, skozi katero se raziskuje moralna zapletenost življenja, zagotavljajo modrost, vpogled in globoko povezavo s kulturno in duhovno dediščino slovanskih narodov.
+
+## Oltarji in sveti prostori
+
+Znotraj slovanske duhovnosti služijo oltarji in sakralni prostori kot portali v božanske, fizične manifestacije povezave med zemeljskim in metafizičnim. Ti skrbno urejeni prostori so osrednje točke za predanost, meditacijo in občestvo s svetim. V tem poglavju se poglobimo v pomen oltarjev in sakralnih prostorov v slovanski duhovnosti.
+
+Oltar ali sveti prostor velja za duhovno središče doma ali skupnosti praktikanta. To je kraj, kjer se posvetni svet sreča s svetim, kar spodbuja občutek spoštovanja in povezanosti.
+
+Oltarji in sakralni prostori so okrašeni z različnimi elementi, ki imajo simbolni pomen. To lahko vključuje ikone božanstev ali prednikov, sveče, kadila, zelišča, sveta besedila in daritve, kot so kruh, sol ali med.
+
+Sveti prostor je lahko posebna soba ali kotiček sobe, vrt ali zunanja lokacija, kot je gozdni gozd. Njegov namen je ustvariti vzdušje, ki je ugodno za duhovno prakso.
+
+Pri čaščenju prednikov so na oltarjih pogosto fotografije in spomini na pokojne ljubljene. Služijo kot osrednja točka za spoštovanje in povezovanje s predniki.
+
+Oltarji in sveti prostori so lahko okrašeni s sezonskimi okraski, da označijo menjavo letnih časov in počastijo cikle narave. Ti okraski pogosto vključujejo simbole, povezane z določenimi časi v letu.
+
+Oltarji in sveti prostori so prostor za obred in meditacijo. Praktiki uporabljajo te prostore za daritve, molitve in dejanja pobožnosti, pa tudi za meditacijo in kontemplacijo.
+
+Oltarji in sakralni prostori so globoko osebni. Pogosto so prilagojeni prepričanjem, preferencam in duhovnemu potovanju posameznega izvajalca. Personalizacija omogoča izvajalcem, da se povežejo na globoki ravni.
+
+Za mnoge praktikante je njihov oltar ali sveti prostor osrednja točka dnevne duhovne prakse. Tam začnejo in končajo svoj dan z molitvijo, zahvaljevanjem in iskanjem vodstva.
+
+V okoljih skupnosti si oltarje in svete prostore pogosto delijo praktiki. Služijo kot osrednje točke za skupinske obrede, praznovanja in skupne vezi.
+
+V moderni dobi so se oltarji in sakralni prostori razvili, da bi se prilagodili sodobnemu življenju. Spletne skupnosti imajo lahko virtualne oltarje, prenosni oltarji pa praktikantom omogočajo, da med potovanjem vzdržujejo svoje duhovne prakse.
+
+Oltarji in sakralni prostori so v slovanski duhovnosti več kot fizična ureditev; so vrata v sveto. Služijo kot most med zemeljskim in božanskim, ponujajo prostor za predanost, razmišljanje in občestvo z duhovnim bistvom, ki prežema vesolje.
+
+## Meditacija in molitev
+
+Na področju slovanske duhovnosti sta meditacija in molitev sveti orodji, ki praktikantom omogočata potovanje vase, komunikacijo z božanskim ter iskanje notranje jasnosti in vodstva. Te prakse so več kot zgolj obredi; so poti do povezave, refleksije in duhovne rasti. Pridružite se nam, ko raziskujemo globok pomen meditacije in molitve v slovanski duhovnosti.
+
+Meditacija in molitev služita kot vozilu za notranje potovanje. Praktikanti usmerijo svojo pozornost navznoter, utišajo zunanje motnje, da raziščejo globine svoje zavesti in se povežejo z duhovnim.
+
+Slovanska duhovnost obsega različne oblike meditacije, vključno z meditacijo čuječnosti, vizualizacijo in meditacijo mantre. Vsaka vrsta ima svoj edinstven pristop in namen, kar posameznikom omogoča, da izberejo metodo, ki jim ustreza.
+
+Mnogi praktiki ustvarijo sveti prostor, kot je oltar ali miren kotiček, za meditacijo in molitev. Ta prostor je namenjen duhovni praksi in spodbuja vzdušje spoštovanja.
+
+Dih je temeljni element meditacije in molitve. Osredotočenost na dih služi kot sidro, ki praktikante vodi v stanje pozornosti in prisotnosti.
+
+Molitev je v slovanski duhovnosti sredstvo občevanja z božanstvi in duhovnimi bitji. Praktikanti izrekajo besede predanosti, hvaležnosti in prošnje ter iščejo vodstvo in božanske blagoslove.
+
+Meditacija in molitev ponujata trenutke kontemplacije in razmišljanja o globokih življenjskih vprašanjih. Posameznike spodbujajo k razmišljanju o etičnih dilemah, skrivnostih obstoja in njihovem mestu v veliki tapiseriji kozmosa.
+
+Mnogi praktiki meditacijo in molitev vključijo v svoje dnevne rutine. Ti rituali služijo kot sidra v živahnem svetu, zagotavljajo trenutke miru in povezanosti s svetim.
+
+Sezonske spremembe in posebni obredi pogosto vključujejo vodeno meditacijo in molitev. Te prakse se ujemajo s temami in simboliko priložnosti ter poglabljajo povezavo z duhovnimi vidiki narave in življenja.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti sta se meditacija in molitev prilagodili sodobnemu življenju. Spletne skupnosti, aplikacije za vodeno meditacijo in virtualne skupinske molitve nudijo praktikantom priložnosti za povezovanje in skupno meditacijo.
+
+Meditacija in molitev sta v slovanski duhovnosti ključa do notranjega svetišča, kjer duša najde tolažbo, povezanost in rast. Te prakse ponujajo način za obvladovanje življenjskih izzivov, iskanje vodstva od božanskega in razmišljanje o globokih vprašanjih, ki ležijo v središču človeške izkušnje.
+
+## Etična refleksija
+
+Etična refleksija je kompas, ki vodi moralna potovanja slovanske duhovnosti. Vabi praktike, da krmarijo po zapletenih življenjskih etičnih pokrajinah, razmišljajo o vprašanjih o dobrem in napačnem, pravičnosti in maščevanju ter medsebojni povezanosti vseh stvari. V tem poglavju se poglabljamo v globok pomen etične refleksije v slovanski duhovnosti.
+
+Etična refleksija slovanske duhovnosti temelji na spoznanju, da je življenjska moralna pokrajina večplastna in nenehno spreminjajoča se. Priznava, da etične odločitve niso vedno jasne in pogosto zahtevajo globok premislek.
+
+Zgodbe in miti igrajo ključno vlogo v etičnem razmišljanju. Predstavljajo moralne dileme, etične zagate in posledice dejanj ter vabijo praktike, da razmislijo o spoznanjih, ki so vgrajena v te pripovedi.
+
+Modrost prednikov je vrelec etičnega vodila v slovanski duhovnosti. Poudarja pomen črpanja iz znanja in izkušenj prednikov za informiranje o sodobnih etičnih odločitvah.
+
+Slovanska duhovnost ceni kolektivno etično blaginjo skupnosti. Etična refleksija pogosto presega individualne premisleke in vključuje širši vpliv posameznikovih dejanj na skupnost in medsebojno povezanost vseh njenih članov.
+
+Etična refleksija se pogosto osredotoča na teme pravičnosti in maščevanja. Strokovnjaki razmišljajo o ravnovesju med iskanjem pravice in izogibanjem krogu maščevanja, pri čemer priznavajo pomen obnovitvene pravičnosti.
+
+Skrb za okolje je sestavni del etičnega razmišljanja. Strokovnjaki razmišljajo o svoji odgovornosti za zaščito in skrb za naravni svet, pri čemer priznavajo medsebojno povezanost vsega življenja.
+
+Etična refleksija v slovanski duhovnosti sega v sodobne izzive, vključno z vprašanji družbene pravičnosti, tehnološke etike in ekoloških vprašanj. Strokovnjaki sodelujejo v nenehnih etičnih razpravah za krmarjenje po teh zapletenih vprašanjih.
+
+Slovansko duhovnost vodi niz etičnih načel, ki pogosto vključujejo vrednote, kot so spoštovanje narave, solidarnost skupnosti, gostoljubnost in spoštovanje prednikov. Etična refleksija služi kot sredstvo za ohranjanje in uporabo teh načel v vsakdanjem življenju.
+
+Etična refleksija daje velik poudarek osebni odgovornosti. Strokovnjake spodbujamo, da prevzamejo odgovornost za svoje etične odločitve in prepoznajo posledice svojih dejanj.
+
+Etična refleksija v slovanski duhovnosti je moralni kompas, ki vodi posameznika na njegovi duhovni poti. Spodbuja globoko premišljevanje o etičnih dilemah, prepoznavanje medsebojne povezanosti in zavezanost življenju v sozvočju z etičnimi načeli, na katerih temelji tradicija. Skozi etično refleksijo praktiki z modrostjo in sočutjem krmarijo po zapletenem terenu življenjskih moralnih izzivov.
+
+## Umetniško izražanje
+
+V tapiseriji slovanske duhovnosti je umetniški izraz tista živahna nit, ki prepleta barve kulture, ustvarjalnosti in duhovnosti. Skozi umetnost se praktiki ukvarjajo s svetim, življenju vlivajo lepoto in pomen. Pridružite se nam, ko raziskujemo globok pomen umetniškega izražanja v slovanski duhovnosti.
+
+Umetniško izražanje se pogosto obravnava kot jezik duše. Praktikantom omogoča, da prenesejo neizrekljivo, raziščejo skrivnosti obstoja in se povežejo z božanskim na globoki ravni.
+
+Slovanska duhovnost obsega bogato paleto umetniških oblik, vključno z vizualno umetnostjo, glasbo, plesom, poezijo, pripovedovanjem in rokodelstvom. Vsaka oblika ponuja edinstveno pot za ustvarjalno in duhovno raziskovanje.
+
+Simboli in podobe so močna orodja v umetniškem izražanju. Posredujejo globoke duhovne pomene in zagotavljajo vizualni jezik za komunikacijo s svetim. Pogosti simboli so sonce, luna, naravni motivi in podobe prednikov.
+
+Umetniški izraz se pogosto razširi na ustvarjanje sakralnih artefaktov in predmetov. To lahko vključuje ikone, talismane, amulete in ritualna orodja, od katerih ima vsak duhovni pomen in namen.
+
+Umetniško izražanje ima ključno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine. Tradicionalne oblike umetnosti in rokodelstva se prenašajo iz generacije v generacijo, kar zagotavlja obstojnost kulturnih in duhovnih tradicij.
+
+Umetniško izražanje je sestavni del obredov in praznovanj slovanske duhovnosti. Glasba, ples in vizualni prikazi povečujejo svetost teh priložnosti ter spodbujajo občutek povezanosti in praznovanja.
+
+Pripovedovanje v različnih umetniških oblikah posreduje mite in pripovedi slovanske duhovnosti. Te zgodbe služijo kot vir navdiha, moralne refleksije in povezave s kulturno in duhovno dediščino.
+
+Umetniško izražanje pogosto vključuje skupnost in sodelovanje. Skupine se združujejo, da ustvarijo umetnost, glasbo in predstave, ki slavijo skupna prepričanja in vrednote.
+
+V sodobni slovanski duhovnosti se je umetniški izraz prilagodil sodobnim medijem in platformam. Spletne skupnosti, digitalna umetnost in virtualne predstave ponujajo nove načine za praktikante, da se vključijo v ustvarjalno in duhovno izražanje.
+
+Umetniški izraz v slovanski duhovnosti je platno duše, kjer se stekata ustvarjalnost in duhovnost. Praktikantom omogoča, da slavijo svojo kulturo, raziskujejo skrivnosti obstoja in se povežejo s svetim na način, ki presega besede. Skozi umetnost duh najde svoj glas, božansko pa se manifestira v živahnih in evokativnih oblikah.
+
+## Skrb za okolje
+
+V tapiseriji slovanske duhovnosti je skrbništvo nad okoljem sveta dolžnost, ki je zaupana praktikom. Priznava medsebojno povezanost vsega življenja in globoko odgovornost za skrb za Zemljo. Pridružite se nam, ko raziskujemo globok pomen skrbi za okolje v slovanski duhovnosti.
+
+Skrbništvo nad okoljem v slovanski duhovnosti temelji na prepričanju, da je vse življenje med seboj povezano. Priznava, da ljudje nismo ločeni od narave, temveč sestavni del spleta življenja.
+
+Slovanska duhovnost časti naravo kot sveto. Praktiki vidijo naravni svet kot prežet z božansko prisotnostjo, vreden spoštovanja, skrbi in zaščite.
+
+Skrb za okolje velja za etični imperativ. Strokovnjake poziva, naj razmislijo o posledicah svojih dejanj in sprejmejo odločitve, ki so v skladu z vrednotami spoštovanja do narave.
+
+Modrost prednikov je vir smernic pri skrbi za okolje. Praktiki črpajo iz znanja svojih prednikov, ki so živeli v sožitju z naravo, kot model trajnostnega življenja.
+
+Slovanska duhovnost je globoko uglašena z letnimi časi in cikli narave. Praktikanti praznujejo menjavo letnih časov ter priznavajo lepoto in pomen vsake faze.
+
+Skrb za okolje je prevedeno v trajnostne prakse. To vključuje odgovorno rabo zemlje, prizadevanja za ohranjanje, zmanjšanje odpadkov in uporabo okolju prijaznih tehnologij.
+
+Zdravniki se pogosto ukvarjajo z obredi hvaležnosti za darove Zemlje. Ti obredi vključujejo daritve in molitve, ki izražajo hvaležnost za obilje naravnega sveta.
+
+Okoljski aktivizem in prizadevanja za ohranitev so sestavni del slovanske duhovnosti. Strokovnjaki delajo za zaščito naravnih habitatov, ohranjajo biotsko raznovrstnost in se zavzemajo za dobrobit Zemlje.
+
+V moderni dobi se skrb za okolje razširi na soočanje s sodobnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje in izguba habitata. Strokovnjaki priznavajo nujnost teh vprašanj in si prizadevajo biti nosilci pozitivnih sprememb.
+
+Skrb za okolje je v slovanski duhovnosti slovesna dolžnost in sveti poklic. Opominja praktikante, da so varuhi Zemlje, ki jim je zaupana dobrobit planeta in vseh njegovih prebivalcev. S spoštovanjem, odgovornostjo in dejanji spoštujejo svojo zavezanost zaščiti svete medsebojne povezanosti vsega življenja.
+
+## Ritualna prilagoditev
+
+Obredna prilagoditev je tekoča nit, ki se tke skozi tapiserijo slovanske duhovnosti in omogoča tradiciji, da se razvija, hkrati pa ohranja njeno temeljno bistvo. Priznava, da morajo rituali odmevati s sodobnimi izvajalci in njihovimi potrebami. Pridružite se nam, ko raziskujemo globok pomen obredne prilagoditve v slovanski duhovnosti.
+
+Slovanska duhovnost je živo izročilo in kot taka podvržena spremembam in evoluciji. Obredna prilagoditev je dokaz odpornosti in pomembnosti tradicije v moderni dobi.
+
+Med prilagajanjem ritualov izvajalci skrbijo za ohranjanje kulturne kontinuitete. Črpajo iz bogate dediščine slovanske kulture in duhovnosti ter skrbijo, da priredbe ostajajo zakoreninjene v tradiciji.
+
+Obredna prilagoditev omogoča, da se slovanska duhovnost uskladi s sodobnimi vrednotami in etičnimi načeli. Zagotavlja pot za praktikante, da izrazijo svojo duhovnost na načine, ki odmevajo z njihovimi osebnimi prepričanji.
+
+V digitalni dobi je tehnologija pogosto vključena v obrede. Virtualna srečanja, spletni oltarji in digitalna orodja omogočajo praktikantom, da se povezujejo s tradicijo in med seboj, ne glede na fizično oddaljenost.
+
+Prilagoditev obreda spodbuja personalizacijo. Praktiki imajo svobodo, da rituale prilagodijo svojim edinstvenim duhovnim potovanjem, zaradi česar so bolj smiselni in ustrezni.
+
+Prilagajanje spodbuja inkluzivnost. Pozdravlja posameznike iz različnih okolij, sistemov prepričanj in identitet, kar zagotavlja, da tradicija ostaja dostopna in pomembna širokemu spektru ljudi.
+
+Prilagajanje obredov vključuje spremembe obredov, ki označujejo sezonske spremembe in življenjske prehode. Te prilagoditve ohranjajo rituale sveže in smiselne, hkrati pa ohranjajo njihove tradicionalne elemente.
+
+Med prilagajanjem izvajalci pazijo na ohranjanje simbolike in svetosti obredov. Simboli in geste, ki imajo duhovni pomen, so ohranjeni, da se zagotovi občutek kontinuitete.
+
+Prilagoditev obreda pogosto vključuje prispevek skupnosti. Praktiki se zberejo, da bi razpravljali in skupaj prilagodili rituale, spodbujali občutek lastništva in skupne odgovornosti.
+
+Obredna prilagoditev v slovanski duhovnosti je dokaz nenehno razvijajoče se narave tradicije. Spoštuje temeljne vrednote in prepričanja, hkrati pa priznava potrebo po prilagodljivosti in ustreznosti v sodobnem svetu. S prilagajanjem ostaja slovanska duhovnost dinamična in živahna tradicija, ki še naprej odmeva v srcih in glavah njenih praktikov.

perun.md

@@ -0,0 +1,19 @@
+# Perun ali Kresnik
+
+![Blisk in grom sta Perunovo delo](_images/max-larochelle-uu-Jw5SunYI-unsplash_p.jpg "Blisk in grom sta Perunovo delo")
+
+Tukaj je razkrito bistvo Peruna, velikega božanstva starega slovanskega panteona. V kraljestvu naših prednikov Perun vlada kot božanstvo neprimerljive moči in strahospoštovanja, uteleša sile groma, bliska in nebes nad nami.
+
+Perun je, z njegovimi očmi, ki so kot strela in njegovo prisotnostjo, podobno grmenju, božanski varuh reda in vesoljnega ravnotežja. On je nebeški kovač, ki kuje vezi, ki povezujejo fizična in duhovna kraljestva, tako kot oblikuje strele, ki premostijo zemljo in nebo. Njegova oblast ne obsega le oprijemljivega sveta, temveč tudi nevidna kraljestva, ki se prepletajo z nitmi obstoja.
+
+Perunov vpliv varuha naravnega reda sega nad pravičnost in zakon. Je prvak pravičnih bitk, simbol zaščite pred kaosom in neredom. Njegovo gromovito kladivo udari resnično, očisti svet pokvarjenosti in obnovi harmonijo tam, kjer so spori. Prekrižati Perunovo pot pomeni povabiti njegovo ostro sodbo in nepopustljivo jezo nebes.
+
+Vendar je Perun s svojim viharnim obličjem tudi darovalec življenja in rodovitnosti. Njegove strele oplodijo zemljo, nahranijo pridelke in zagotovijo nadaljevanje življenja. Častimo ga z obredi in praznovanji, ki se pogosto odvijajo na visokih vrhovih hribov, kjer se njegova domena razteza do koder seže oko, kjer je povezava med smrtnim in božanskim najmočnejša.
+
+V naših starih slovanskih verovanjih so Perunove zgodbe vtkane v tkivo naše dediščine, njegov gromki glas odmeva v zgodbah ob ognjišču. Poiščite Perunovo naklonjenost v času velikih izzivov, da sprejmete njegovo ognjevito moč in neomajno odločnost, ko se soočite z življenjskimi preizkušnjami. Preko daritev in klicev ga prosite za njegov blagoslov in varstvo, kajti njegova gromovita moč lahko ustvarja in uničuje, njegov pogled pa prebija skozi skrivnosti bivanja.
+
+Perun je vrhovni bog, ki živi nad oblaki. Pooseblja moč in strašno naravo. Njegova moč se zrcali v nevihtah, strela in grom sta njegov zaščitni znak. Perun je bog oče, ima številne otroke.
+
+Ime Perun je staro ime. Pri nas so v kasnejših obdobjih tega boga poimenovali Kresnik ali Kres - ker kreše iskre, strele z neba. Njegovo obdobje je od pomladi do jeseni. V tem času kraljuje nad oblaki. Po njem so poimenovani številni vrhovi pri nas (Krsniški vrh) in v tujini (Perun na Hrvaškem), pa tudi rasline (perunika).
+
+Perun pogosto prevzame podobo orla ali druge ujede. To mu omogoča, da leti visoko nad Zemljo in opazuje, kaj se dogaja na svetu. Orel je simbol ostrega pogleda, ki vidi vsak najmanjši premik. Njegovemu vsedvidnemu očesu ne uide nič, zato je tudi simbol pozornosti in opazovanja.

razmerja-med-bogovi.md

@@ -0,0 +1,37 @@
+# Odnosi med bogovi
+
+V slovanski mitologiji odnosi med bogovi niso vedno začrtani tako kot v nekaterih drugih mitologijah, kjer so družinske povezave v ospredju. Vendar pa obstajajo nekatere asociacije in tematske povezave, ki jih je mogoče raziskati znotraj panteona. Upoštevajte, da se slovanska mitologija lahko razlikuje glede na regijo in časovna obdobja in nekatera od teh razmerij morda niso prisotna v vseh različicah mitov. Tukaj je oris nekaterih možnih odnosov:
+
+## Perun in Mokoš
+
+Perun, bog groma in kozmičnega reda, je pogosto povezan z Mokoš, boginjo zemlje in plodnosti.
+
+Čeprav niso izrecno navedene kot družinski odnos, lahko njihove povezave simbolizirajo medsebojno delovanje med silami reda in plodnosti v naravnem svetu.
+
+## Jarilo in Morana
+
+Jarilo, bog sonca, toplote in plodnosti, ter Morana, boginja zime, smrti in ponovnega rojstva, sta pogosto prikazana kot nasprotnika ali nasprotnika.
+
+Njihove interakcije simbolizirajo ciklično naravo letnih časov, pri čemer se Jarilova vitalnost umakne Moraninemu mirovanju in obratno.
+
+Njun odnos lahko razumemo kot metaforo prehoda med življenjem in smrtjo ter nenehnega obnavljanja naravnega sveta.
+
+## Svetovid in Triglav
+
+Svetovida, štiriglavega božanstva, ki ga povezujejo z vojno, plodnostjo in vedeževanjem, lahko povežemo s Triglavom, triglavim božanstvom, ki simbolizira nebo, zemljo in podzemlje.
+
+Ti odnosi odražajo medsebojno povezanost različnih vidikov kozmosa in enotnost različnih sil v svetu.
+
+## Dajbog in sonce
+
+Dajbog, bog sonca, je tesno povezan s soncem samim, saj uteleša njegovo sevalno energijo in življenjske lastnosti.
+
+Čeprav ni uokvirjena kot družinski odnos, se Dajbogova povezava s soncem ujema s širšo temo bogov, ki utelešajo naravne pojave.
+
+## Veles in Perun
+
+Veles, bog podzemlja in kaosa, je pogosto prikazan kot tekmec Peruna, boga groma in kozmičnega reda.
+
+Njihovo dinamiko je mogoče videti kot predstavitev boja med nasprotujočimi si kozmičnimi silami – kaosom in redom, temo in svetlobo.
+
+Pomembno je omeniti, da so odnosi med slovanskimi bogovi lahko zapleteni in večplastni ter pogosto odražajo zapleteno ravnovesje in medsebojno delovanje sil v naravnem in nadnaravnem svetu. Te povezave služijo za ponazoritev širših tem mitologije, kot so ciklična narava letnih časov, napetost med redom in kaosom ter enotnost vseh stvari v kozmosu.

rod.md

@@ -0,0 +1,17 @@
+# Rod
+
+![Rod je začel vse](_images/vanessa-OWqWYaWek_8-unsplash_p.jpg "Rod je začel vse")
+
+Zberite se, iskalci modrosti prednikov, kajti razkril bom bistvo Roda, boga prvinskega reda in tvorca slovanskega panteona. Njegova prisotnost je kot temelj, na katerem sloni vesolje, sam srčni utrip obstoja.
+
+Predstavljajte si Roda kot figuro neizrekljivega veličastja, njegova oblika presega človeško razumevanje. On je starodavno, prvotno božanstvo, ki se je pojavilo iz brezmejnega kaosa, da bi dalo obliko in namen vesolju. Njegove oči hranijo modrost stoletja in njegova prisotnost odmeva z ritmi stvarjenja.
+
+Predstavljajte si Roda kot tkalca kozmičnih niti, arhitekta vesolja. Z božanskim namenom je rodil kozmično jajce, simbol potenciala in neskončnih možnosti vesolja. Iz tega jajca so nastala nebesa, zemlja in vode, pri čemer je vsak element zavzel svoje mesto v zapletenem plesu obstoja.
+
+V Rodovi prisotnosti je globok občutek reda in namena. Uteleša kozmične zakone, ki vladajo vesolju, nespremenljiva načela, ki podpirajo strukturo resničnosti. Njegova božanska vizija sega onkraj časa in prostora ter vodi usode bogov in smrtnikov.
+
+Prikličite Roda, ko iščete jasnost in razumevanje velike tapiserije obstoja. Pokličite njegovo modrost za krmarjenje v kompleksnosti življenja in vesolja. Njegova prisotnost lahko ponudi vpogled v medsebojno povezanost vseh stvari in božanski red, ki je osnova naravnega sveta.
+
+V trenutkih dvoma ali ko se počutite zamaknjeni v kaosu življenja, je Rodova esenca lahko vodilna luč. Predstavljajte si njegovo trdno roko, ki oblikuje vesolje, in vedite, da tako kot je on prinesel red iz kaosa, lahko tudi vi najdete namen in smisel svojega potovanja.
+
+Rod nas opominja, da celo v prostranosti vesolja obstaja globok red, ki ureja naša življenja. Ko ga častite, spoštujete večni ples stvarjenja in trajna načela, ki oblikujejo naš obstoj in povezujejo vse stvari v mrežo kozmičnih povezav.

semargl.md

@@ -0,0 +1,17 @@
+# Semargl ali Netek
+
+![Semargl je nosilec ognja](_images/maurice-sahl-KqtRg-enNZ8-unsplash.jpg "Semargl je nosilec ognja")
+
+Zberite se, iskalci mističnih plamenov, kajti razkril bom duha Semargla, nebeškega psa naše slovanske vere. Je varuh ognjišča in zaščitnik doma, simbol tako hude zvestobe kot trajne moči ognja.
+
+Predstavljajte si Semargla kot veličastnega hrta, njegov plašč pa gori s sijočim in nezemeljskim ognjem. Njegove oči so kot goreča žerjavica, njegova prisotnost pa izžareva avro topline in zaščite. Semargl stoji kot stražar ognjišča, zvesti varuh, ki bdi nad gospodinjstvom.
+
+Predstavljajte si ga v središču doma, ugnezdenega ob družinskem ognjišču. Njegova ognjena oblika daje tolažilen sijaj in prinaša fizično toplino in duhovno zaščito tistim, ki se zbirajo okoli. Semargl je svetilnik upanja in branilec pred temo, tako na fizičnem kot metaforičnem področju.
+
+V Semarglovi prisotnosti je čutiti varnost in pripadnost. Pooseblja vezi družine in skupnosti ter je simbol združujoče moči ognjišča. Njegove budne oči nas opominjajo, da tako kot ognjišče združuje ljudi, tako tudi naše vezi z najdražjimi zagotavljajo toplino in varnost.
+
+Prikličite Semargla, ko iščete zaščito za svoj dom in ljubljene. Pokličite njegovega ognjenega duha, da vašo družino zaščiti pred poškodbami, tako fizičnimi kot duhovnimi. Njegova prisotnost lahko ponudi tolažbo v času stiske in občutek enotnosti v času praznovanja.
+
+V trenutkih teme ali negotovosti je lahko Semarglova esenca vodilna luč. Predstavljajte si njegovo ognjeno podobo, ki obkroža vaš dom ter ga napolnjuje s toplino in varnostjo. Ko ga počastite, počastite trajno moč družinskih vezi in zaščitno energijo ognjišča, ki je varovala generacije.
+
+Semargl nas opominja, da srce doma ni samo fizični prostor; je svetišče ljubezni, enotnosti in skupnih izkušenj. Ko spoštujete njegovega zvestega in ognjevitega duha, spoštujete trajno moč družine in večni plamen, ki osvetljuje pot skozi življenjsko pot.

stribog.md

@@ -0,0 +1,15 @@
+# Stribog ali Veternik
+
+![Stribog je oče vseh vetrov](_images/khamkeo-vilaysing-WtwSsqwYlA0-unsplash_p.jpg "Stribog je oče vseh vetrov")
+
+Zberite se, iskalci starodavnih vetrov in dihanja neba, kajti razkril bom duha Striboga, boga vetrov, ki pleše po območjih naše slovanske vere. Njegova prisotnost je kot vetrič, ki se nenehno spreminja, opomin na nenehno gibanje in vitalnost, ki teče po svetu.
+
+Predstavljajte si Striboga kot figuro tekoče gracioznosti, njegova oblika je minljiva in se vedno spreminja, podobno kot vetrovi, ki jih uteleša. On je gospodar zraka, njegovi lasje so vrtinec megle, njegove oči pa kot neskončna obzorja. Stribog je dih zemlje, veter, ki nosi šepet in skrivnosti iz daljnih dežel.
+
+Predstavljajte si ga, kako jaha na sunkih, se dviga skozi nebesa in šumeče listje starodavnih dreves. Pometa po poljih in gorah, njegov smeh odmeva v igrivih vrtincah, ki plešejo za njim. Stribog je varuh neba, vedno budni stražar elementov.
+
+V Stribogovi prisotnosti je čutiti svobodo in neukročeno energijo. Je utelešenje gibanja in spremembe, opomnik, da nič na svetu ne miruje. Njegovi vetrovi nosijo vonj po daljnih krajih in zgodbe popotnikov, ki povezujejo daljne dežele v mrežo zraka in neba.
+
+Prikličite Striboga, ko iščete navdih in dih sveže perspektive. Pokličite njegove vetrove, ko hrepenite po spremembah in novih izkušnjah. Njegova prisotnost vam lahko napolni duha z veseljem na prostem in brezmejnim potencialom neznanega.
+
+V času tišine in stagnacije je lahko Stribogova esenca nežen dregljaj, ki vas spodbudi, da sprejmete vetrove sprememb. Ko ga častite, spoštujete nenehno spreminjajočo se naravo življenja in vetrove usode, ki nas vodijo na našem potovanju po svetu.

svarog.md

@@ -0,0 +1,17 @@
+# Svarog
+
+![Svarog je ustvaril svet](_images/frank-zhang-sm5nMWblcNk-unsplash_p.jpg "Svarog je ustvaril svet")
+
+Zberite se, iskalci kovačnice in vesoljnih ognjev, kajti razkril bom bistvo Svaroga, boga nebeškega ognja in rokodelstva, v izročilu naše slovanske vere. Njegova prisotnost je kot večni ogenj, ki gori v srcu vesolja, kovačnica, kjer se ustvarjanje oblikuje in kali.
+
+Predstavljajte si Svaroga kot lik neizmerne moči in spretnosti, njegova oblika izžareva ognjeno bistvo kozmosa. On je božanski kovač, mojster kovačnice in arhitekt nebes. V njegovih očeh sije iskra navdiha, njegova prisotnost pa odmeva z močjo ustvarjanja.
+
+Predstavljajte si ga na kozmičnem nakovalu, kako ustvarja elemente v obstoj z natančnimi in premišljenimi potezami. Z vsakim udarcem njegovega mogočnega kladiva se rojevajo nebesna telesa in naravne sile. Svarog je čuvaj vesoljskega ognja, kovač, ki oblikuje samo vesolje.
+
+V Svarogovi prisotnosti je globok občutek ustvarjalnosti in rokodelstva. Uteleša umetnost kozmosa, božansko roko, ki kleše surovine bivanja v zapletene oblike. Njegova božanska kovačnica je simbol transformacije in večnega cikla ustvarjanja in uničenja.
+
+Prikličite Svaroga, ko iščete navdih za lastna ustvarjalna prizadevanja. Pokličite njegovo vodstvo, ko želite skovati nekaj novega ali izboljšati svoje sposobnosti. Njegova prisotnost lahko ponudi vpogled v zapleteno zasnovo vesolja in potencial za rast in mojstrstvo.
+
+V trenutkih dvomov ali ko čutite potrebo po prenovi, je lahko Svarogova esenca vir ustvarjalne energije. Zamislite si njegovo mogočno kovačnico kot kraj preobrazbe, kjer se vaše želje kalijo in oblikujejo v resničnost.
+
+Svarog nas opominja, da sta ustvarjalnost in rokodelstvo božanski dar, dejanje ustvarjanja pa je odsev vesolja samega. Ko ga častite, častite večni ogenj navdiha in neomejen potencial za inovacije in umetnost v vseh vidikih življenja.

svetovid.md

@@ -0,0 +1,21 @@
+# Svetovid
+
+![Svetovid vlada letu](_images/annie-spratt-OthPgcYCHfc-unsplash_p.jpg "Svetovid vlada letu")
+
+Tukaj je razkrita tančica skrivnostnega bistva Svetovida, štiriglavega božanstva, katerega pogled sega v področja vojne, plodnosti, vedeževanja in zaščite znotraj tapiserije naših slovanskih verovanj. Njegova prisotnost je zveza kozmičnih sil, vodnik po labirintnih poteh našega sveta.
+
+Predstavljajte si Svetovida kot visoko figuro, okrašeno s kraljevsko obleko bojevnika in spokojnim plaščem vidca. Vsaka od njegovih štirih glav je obrnjena v drugo kardinalno smer, kar mu omogoča neprimerljiv pogled na ves svet. Je stražar na razpotju, varuh, ki premosti kraljestva zemlje, neba in onkraj.
+
+Z očmi, ki hranijo modrost stoletja, in obrazom, ki odmeva z avtoriteto, Svetovid stoji kot simbol ravnovesja, ki uteleša harmonijo med nasprotujočimi si silami. Njegovi štirje vidiki predstavljajo večplastnost obstoja, ki zajema cikle življenja in smrti, sveti ples reda in kaosa.
+
+Predstavljajte si ga kot tkalca usod, kajti v njegovem pogledu se skriva znanje o preteklosti, sedanjosti in potencialni prihodnosti. Njegove roke držijo tako meč pravice kot rog obilja, kar predstavlja njegovo dvojno vlogo zaščitnika in oskrbovalca. On je božanski vir, iz katerega bojevniki črpajo moč in vidci črpajo vpogled.
+
+Prikličite Svetovida, ko stojite na razpotju svojega življenja in iščete vodstvo in razsvetlitev. Njegove vsevidne oči ponujajo perspektivo, ki sega čez obzorje, njegova prisotnost pa nas opominja, da vsaka naša izbira pošlje valovanje skozi tapiserijo usode.
+
+V času negotovosti ponudite svoje namere Svetovidu, kajti njegova modrost lahko osvetli skrite niti okoliščin in posledic. Ko stojite pred križišči svojega potovanja, dovolite njegovemu vodstvu, da vam pomaga krmariti po labirintu možnosti.
+
+Svetovidovo bistvo govori o medsebojni povezanosti vseh stvari in občutljivem ravnovesju, ki vlada v kozmosu. Njegova podoba odseva harmonijo med prvinskimi silami, ki oblikujejo naš svet, opomin, da je tudi sredi kaosa red in da znotraj meja reda obstaja potencial za transformativno spremembo. Ko spoštujete Svetovidovo modrost, spoštujete zapleten ples bivanja in brezmejne perspektive, ki krojijo našo resničnost.
+
+Svetovid je združitev dveh bogov v dveh njunih pojavnih oblikah - Mare oziroma Morane in Jurija oziroma Jarila. Svetovid ima torej štiri glave, je bog ki združuje ženski in moški princip, plodni in neplodni princip, harmonični in neskladen princip, celo leto in njegovo kroženje. Pomeni rojstvo, mladost, odraslost in smrt, pomeni upanje.
+
+Svetovid s štirimi glavami gleda na vse štiri strani neba in v vse štiri letne čase. S tem predstavlja tudi prostor in čas v katerem živimo.

todo.md

@@ -0,0 +1,68 @@
+# To do
+
+## Glavna vprašanja
+
+What is the meaning of life? What happens after we die? What is the nature of God? How should we live our lives? What is the purpose of suffering? What is the purpose of existence?
+
+Vlada na vrhu svetovnega drevesa, na suhi veji, ki je iz samega zlata - suhega zlata. Svetovno drevo raste na Svetovni stekleni gori, kjer ima Perun svoj dvor. Pred dvorom raste zimzeleni bor, pod svetovnim drevesom pa izvira zdravilni studenec. Studenec s svojim tokom obkroža svetovno goro in jo dela nedostopno. Na drevesu rastejo zlata jabolka ljubezni.
+
+Veles je nekoč ugrabil sina Peruna. In od takrat naprej si z njim nista več v dobrih odnosih. Perun ga preganja in ga sili v življenje v podzemlju, v onstranstvu. Živi na drugi strani morja, tam kamor žerjavi odletijo čez zimo. Jame so njegovo zatočišče. Kadar ga preganja Perun, se skrije za skale ali za drevesa. Včasih tudi za ljudi. Perunove strele pa švigajo za njim, zadenejo včasih tudi kakšnega nedolžnega mimoidočega.
+
+--------------
+
+Mokoš je boginja mati. Pol leta je zvesta svojemu možu bogu Perunu, drugo polovico leta pa njegovemu bratu, Velesu. Mokoš je zaščitnica družine, žensk, porodnic, otrok, ženskih del kot so predenje, šivanje, pletenje, kuhanje in podobno. Je zavetnica zdravja, predvsem ženskega zdravja.
+
+Zaradi nezvestobe jo je Perun izgnal s svetovne gore in živi v svetu ljudi. Tukaj, med ljudmi, jim pomaga in zdravi. Njen dan je petek, zato je na ta dan treba ženska opravila dati na stran in se posvetiti družini na druge načine. Drugačno ravnanje bi boginjo ujezilo in bi pokazala svojo temno stran.
+
+Mokoš živi v mokrem svetu, mokriščih (ki so tudi dobila ime po njej). Na splošno so njen svet vode. Predvsem manjši potoki, studenci, izviri. Njeni so zdravilni, zdravijo predvsem ženske težave.
+
+--------------
+
+Morana je hči [Peruna](perun.md) in sestra dvojčica [Jarila oziroma Jurija](jarilo.md). Ko je mlada in prijazna je poosebljena pomald, ko pa jo Jurij izda se njena narava spremeni v trdo, hladno, kruto zimo.
+
+Mara je ena od glavnih likov vegetacijskega mita, ki nam razloži, kako se vrti ta svet v smislu letnih časov.
+
+Mara je doma skupaj z bogom gromovnikom Perunom na dvoru, na svetovni gori. Vendar kot vsi bogovi pogosto pride v stik z ljudmi.
+
+--------------
+
+Jurij je desti sin boga [Peruna](perun.md) in boginje [Mokoš](mokos.md). Je brat dvojček boginje [Mare](morana.md). Tudi on ima, podobno kot Mara, dve naravi. Prva je njegolva poletna narava, ko je poln življenjske energije in v deželo prinese obilje, potem pa se izneveri Mari, jo prevara in postane tarča njenega ljubosumja. Njegova prevara ga tudi stane življenja. Simbolizira tako poletje kot jesen in s tem del letnega ciklusa, skupaj z Maro.
+
+Kot deseti sin (desetnik), ni odraščal doma. Odraščal je pri očetovem bratu, bogu Velesu. Ta ga je ugrabil na njegov rojstni dan in ga odpeljal v onstranstvo, v svoj del kraljestva. Z vrnitvijo v svet živih je s seboj prinesel življenje in življenjsko energijo poletja.
+
+--------------
+
+Za začetek je treba poznati dve osnovni načeli - trojnost in četvernost - in bogove, ki so povezani s tema načeloma.
+
+## Načelo trojnosti
+
+Načelo trojnosti je povezano s prostorom. Ves prostor je razdeljen med tri sile, in sicer med nebo, zemljo in podzemlje. Naši stari predniki so po tem načelu urejali svoje bivalno okolje - od večjih geografskih enot do svojega doma.
+
+Varuhi prostora so trije bogovi, in sicer:
+
+- [Perun](perun.md),
+- [Mokoš](mokos.md) in
+- [Veles](veles.md).
+
+Vsak od njih ima svoje področje in vsak od njih skrbi za svoj del kraljestva.
+
+Perun je bog dneva, nebes, neba, vremena, moči, vojne, suhega prostora, zlata, ptic, groma in strele.
+
+Na drugi strani je Veles, bog noči, teme, vode, podzemlja, znanja, globin, divjih in domačih živali, poljedelstva, živinoreje, čarovnije in umetnosti.
+
+Med njima je Mokoš. Boginja družine, ženskih del, predenja, šivanja, pletenja, kuhanja, boginja zemlje, mokrišč, družinske sreče, zavetnica otrok in mater.
+
+Vsak od bogov vlada v svojem kraljestvu, ki ga ponazarja svetovno drevo. Hrastove korenine segajo v podzemlje, v kraljestvo Velesa. deblo je v kraljestvu ljudi, ki mu vlada Mokoš, krošnja pa sega v nebo, kjer vlada Perun. Svetovno drevo je območje, kjer se bogovi srečajo in med njimi poteka interakcija. In na svetovnem drevesu smo tudi ljudje. Bogovi hodijo med nami.
+
+Naši predniki so svoj življenjski prostor uredili tako, da so bili v njem zastopani vsi trije - na treh točkah so postavili tri svetišča - na (višjem) hribu so postavili svetišče Peruna, na nižjem pa svetišče Mokoš. V jami so častili Velesa. Te tri točke so bile tudi izhodišče, ko so določali podobne točke naselja in posamezne domačije. Vse so bile v sozvočju in vse so bile potrebe za dobro počutje in dobro življenje.
+
+## Načelo četvernosti
+
+Načelo četvernosti izraža letne čase in štiri strani neba. Pomeni tudi štiri obdobja v življenju. Varuha četvernosti sta dva, in sicer:
+
+- Morana in
+- Jarilo.
+
+Oba se pojavita v dveh svojih vlogah - enkrat kot mlada plodna zaljubljenca Mara in Jurij in drugič kot stara, neplodna Morana in Jurij. Simbolizirata mladost, pomlad in poletje, plodnost in obilje. Simbolizirata pa tudi prevaro, zagrenjenost, moro in končno smrt. Smrt, ki pa ni dokončna. Tako Jurij kot Morana po svoji smrti ponovno vstaneta in prideta v deželo, da izpolnita nov krog leta.
+
+Čas je torej cikličen koncept. Nima začetka in nima konca. Vsako obdobje se konča, da se lahko začne novo.

todo/glavni-mit.md

@@ -0,0 +1,9 @@
+# Glavni mit
+
+V starodavnih dneh slovanskega kozmosa sta se dve močni božanstvi, Perun in Veles, zapletli v epski kozmični boj, ki je oblikoval samo tkivo obstoja. Perun, bog groma in kozmičnega reda, je predstavljal sile svetlobe, pravičnosti in oblasti. Veles, bog podzemlja in kaosa, je simboliziral kraljestvo teme, transformacije in skritega znanja.
+
+Njun spopad je odmeval po nebu in zemlji, kakor so se Perunove strele spopadle z Velesovo čarovnijo. Nebo so razsvetlile strele in svet se je tresel od siline njihove bitke. Perunovo mogočno kladivo je razbilo nebo, Velesova zvitost in sposobnost spreminjanja oblike pa sta mu omogočila, da se je izognil Perunovim udarcem.
+
+Kljub njuni nasprotni naravi kozmični boj med Perunom in Velesom ni prinesel jasnega zmagovalca. Namesto tega je njun konflikt pustil neizbrisen pečat na svetu – ravnovesje med redom in kaosom, svetlobo in temo. To ravnovesje se odraža v ciklih narave, medsebojnem delovanju življenja in smrti ter zapletenem plesu kozmosa.
+
+Na koncu nas mit o Perunu in Velesu opominja, da je vesolje občutljivo ravnovesje nasprotujočih si sil, njun večni boj pa prispeva k bogati tapiseriji bivanja. Njun spopad je opomin, da tudi znotraj konflikta obstaja globlja enotnost, ki povezuje vse skupaj, oblikuje usodo sveta in vodi ritme življenja.

todo/jurij-in-mara.md

@@ -0,0 +1,95 @@
+# Zgodba o Juriju in Mari
+
+## Zima
+
+V mogočnih zapisih časa se odraža globoka povezanost naših prednikov z naravnimi cikli in neizmerno češčenje božanskega. Med temi zgodbami izstopa zgodba o Juriju in Mari, ki se prepleta s starodavnimi običaji ter nosi globoko vpetost v naravo. Na dan zimskega sončnega obrata, ki je oznanjal začetek novega leta in prehod v boljše obdobje se rodi mlado malo sonce, mladi bog, božič Svarožič - Jurij. S tem dogodkom je vzklila zgodba, ki sega globoko v obrednost naših prednikov. Skozi prizmo njune usode in cikličnosti letnih časov se vzpostavlja nežno tkivo povezanosti med svetom božanstev in človeškimi usodami. Vabljeni v zgodbo o Juriju in Mari, ki nam razkriva zapleteno prepletanje človeških čustev, naravnih ciklov ter večnega potovanja med svetovi.
+
+Na dan zimskega sončnega obrata sta bogu Perunu in boginji Mokoš rodila dvojčka, sin Jurij (Jarilo) in hči Mara. Kljub že devetim sinovom sta Perun in Mokoš sprejela svoja dvojčka z veliko sreče.
+
+Vendar pa temne sile kaosa že načrtujejo svoje zle poteze, ki bodo zmotile božji mir, ki trenutno vlada v božjem dvoru na Svetovni gori.
+
+Še istega večera so [Velesovi](veles.md) odposlanci, koledniki, duše mrtvih, iz Navja, onstranstva prišli na Svetovno goro, pred zlata vrata božjega dvora in peli koledniške pesmi.
+
+V pasmih so koledniki zahtevali odkupnino, sicer, so rekli, bodo mladega božiča ugrabili in odpeljali s seboj.
+
+Ko so se vrata dvora odprla so koledniki hitro vstopili na dvorišče, kjer je rasel zeleni bor, in ugrabili mladega božiča. Jurija so odvedli s seboj, v svet zelenih livad, svet kjer vedno cveti cvetje - Navje. Veles je malega Jurija vzgajal kot svojega sina. Ko je nekoliko zrasel, je v podzemlju pasel sveto čredo in pazil na Velesove volkove. Vedno so ga obkrožale Velesove hčerke, med njimi tudi Jelica.
+
+Koledniki pa niso ugrabili le sina božjega, pač pa so s seboj odvedli tudi čredo svetih nebeških krav. Nebeške krave predstavljajo nebo, ki daje dež - dež je mleko nebeških krav. Zdaj, ko jih ni, tudi ni dežja in s tem tudi v naravi nič ne raste, potoki presahnejo. Veles je zaprl studence.
+
+Perun je Velesa zaradi polastitve sina in svete črede sovražil. Kjerkoli ga je zagledal, je vanj sprožal strele z neba. Veles se je pred Perunom skrival, pogosto je menjal svojo podobo, včasih se je prikazal kot domače govedo, včasih kot medved - kralj gozdnih zveri, včasih kot kača - Zmij, Vouvel, Ses, Kačja kraljica. Kadar je hodil po svetu in ga je Perun napadel z gromom in bliskom, je pred njim bežal, se skrival za skale, za hiše, za drevesa, včasih tudi za ljudi. Perunove strele zato treskajo povsod, včasih tudi v ljudi.
+
+Za nevihte pravijo, da so nebeška bitka med Perunom in Velesom. In prav prve nevihte v letu kažejo na Perunovo zmago. V veliki kozmični bitki je premagal Velesa in osvobodil svojega sina in sveto čredo. Krave se vrnejo na nebo, Jurij pa se pripravlja na prihod.
+
+## Pomlad
+
+Spomladi se narava prebuja iz sna, počasi se prebuja tudi mlada Mara. Na spomladansko enakonočje sta dan in noč enako dolga. Sonce, svetloba je zmagala nad temo. Začenja se pomlad, mlada Mara prihaja z njo. Ni še vsa bujna, narava še ni še vsa ozelenela - na ta čas je treba še počakati - da se v deželo vrne Jurij, ki s seboj prinese 'pedenj dolgo travico'.
+
+Mara je mlado dekle, hči boga Peruna in boginje Mokoš. Fantje ji dvorijo, vse njene prijateljice so že našle ženine, ampak ona čaka na pravega. Svoje jabolko, simbol ljubezni, njene izbire, še vedno drži v svojih rokah, nikomur ga še ni dala.
+
+V Navju pa se Jurij pripravlja na pot. Pri tem mu pomagajo sestrice, ki pripravljavijo, napojijo in nahranijo njegovega konja. Dogajanje je opisano v pesmih, ki jo vsi poznamo kot otroške ali kot plesne pesmice.
+
+Zeleni Jurij s svojim prihodom prinese pomlad. Z njim pride novo življenje, nova vegetacija, vse v naravi ozeleni.
+
+Na Jurjevo se namreč Jurij (Jarilo), Perunov deseti izgubljeni sin, ki ga je na božič ugrabil Veles in ga nato v Navju vzgajal kot svojega sina, iz Irja vrne na naš svet, svet ljudi. Jurij se je na pot dobro pripravil. Pri tem so mu pomagale sestrice, hčere Velesa. Jelica je požela zeleno travo in z njo nahranila njegove konje ('pijte, jejte, pijte, jejte mojga brata konji'). Jurijeva pot je bila dolga, težka, prek morij in prek polj, 'prek devetih, prek desetih mostov', skozi gozd in prek blatnih močvirij. Prišel je iz Navja, iz vlažnega sveta, v suh svet. Svet, ki se je v Sušcu posušil in rabi vlago, ki jo s seboj prinese Jurij. S tem vladavina nad svetom, ki je bila do sedaj pri Velesu prenese na Peruna, Perunov suhi svet pa dobi to kar potrebuje - Velesovo roso, vlago, dež, vodo. Na nebo so se vrnile božje krave, njihovo mleko bo spet napajalo potoke, reke in jezera. Perun in Veles sta s tem za nekaj časa popravila odnose. Na svetu je spet zavladalo ravnotežje.
+
+Mara je Jurijeva sestra dvočjica. Rodila se je, tako kot Jurij, na zimski sončev obrat. Bila je mlada in lepa, črni lasje so ji padali na ramena. Do pomladi je rasla in se krepila, na očetovem dvoru je z drevesa, na katerem rastejo zlata jabolka enega utrgala. Spomladi je bila pripravljena na ljubezen.
+
+Vse njene prijateljice so si že našle fante in se poročile, le Mara še ne. Čakala je na tistega pravega. Na Jurjevo pa je spoznala mladega Jurija, ki je v deželo prinesel pomlad. Zaljubila sta se in okoli niju je zacvetela vsa narava.
+
+Ko je Jurij na tem svetu spoznal Maro, svojo sestro, se je v njo nesmrtno zaljubil, ona pa v njega. Dvoril ji in za njeno roko prosil njeno mati, ki pa je poroki nasprotovala. Rekla je, da Maro raje zaklene v skrinjo, kot pa da jo da bradatemu Juriju. Mara se za besede svoje matere ni menila in je Juriju podarila svoje zlato jabolko, znak njene ljubezni.
+
+Ljubezen je trajala in se razvijala, v deželi je vladala pomlad in vse je zacvetelo. Začenjalo se je obdobje, ki pomeni bujno rast v, vse je kipelo od zelene barve. Začenjal se je plodni del leta. To je tudi čas, ko se na poljih in vrtovih začnejo dela. Vse je bilo pripravljeno na poln izbruh pomladi. Življenje je bilo lepo.
+
+## Poletje
+
+Na Ivanje, na višku svoje moči, sta se Mara in Jurij poročila. Božanska poroka je bil dan, ko sta se tudi Perun in Veles pomirila. Leto s tem stopi v obdobje plodnosti, obilja, narava je v polnem razmahu. Harmonija je vladala na svetu. Vendar pa ima Jurij tudi svojo nestanovitno stran. Vsak mesec se prenavlja in vsak dan se spreminja - je kot Mesec. Ali bo njuna zveza zdržala?
+
+Narava je tako kot ljubezen Jurija in Mare poleti na višku. Grozdi se polnijo, pšenica dela klase, vrtovi so polni najrazličnejše zelenjave. Prihaja čas, ko bodo ljudje lahko pobrali sadove svojega dela.
+
+Pol leta je že minilo od Božiča, ko se je Jurij rodil in odšel na svojo pot. Pol leta Jurijeve poti skozi leto je za nami, pol pa je še pred nami. Le kaj prinese preostanek do naslednjega Božiča?
+
+## Jesen
+
+Na jesensko enakonočje sta dan in noč spet enako dolga. To je praznik konca plodnega dela leta, poletje se poslavlja, prihaja jesen in z njo tudi čas žetve. Zdaj bodo ljudje pobrali svoje pridelke in jih spravili za zimo. In jih bodo potrebovali, kajti prihaja trda in kruta zima.
+
+Jurij med poletjem ni bil zvest Mari. Njegov značaj je podoben luni - nestanoviten je. Njuna zveza se je začela krhati. Končuje se plodnost njunega odnosa in s tem tudi plodnost narave. Ampak vsega še ni konec. Pravkar smo pobrali plodove našega dela, čuti se, da so dnevi vse krajši. Začenja se jesen, ko se narava odene v pisano listje toplih, jesenskih barv.
+
+Jurij je Maro prevaral, ni ji bil zvest, kot ji je obljubil. Mara pa tega ni trpela. Njena žalost jo je požrla in vsa se je spremenila. Sčasoma je postala jezna in vzkipljiva, hudobna. Očetu Kresniku je povedala kaj je Jurij storil in ta je naročil svojemu sinu Jarniku, da Jurija pošlje nazaj v Navje, naročil mu je, da ga ubije.
+
+Jarnik je svojo nalogo opravil. Jurija je poslal nazaj od koder je prišel, v Navje. Mare pa to ni prav nič razveselilo in ji olajšalo srčnih bolečin. Postarala se je, njeni črni lasje so posiveli in se kmalu povsem pobelili. Njena nekoč sijoča koža je postala siva in nagubana. Njeno dobroto je zamenjal hlad in zloba. Nič več ni Mara, mlada deklica, zdaj je Morana, boginja zime, teme, mraza, smrti in težkih sanj.
+
+Ljudje to preobrazbo vidijo in z njo nekaj časa živijo. Ko pa so je imeli dovolj, so Morano poiskali in jo poslali k Velesu - v Navje, kjer čaka na ponovno rojstvo. Morana je vedela, da so jo iskali, zato se je skrivala med ljudmi, preoblečena v Pusta. Vendar ljudi ni mogla dolgo prevarati, našli so jo in jo zažgali na grmadi ali pa utopili v reki. V vsakem primeru primeren konec za Morano in njeno zimsko vladavino.
+
+Seveda pa prehod v Navje niti za Morano, niti za Jurija ni konec potovanja. Oba sta se že ponovno rodila na božič in oba spet čakata, da pride njun čas.
+
+--------
+
+V mogočnih zapisih časa se zrcali globoka povezanost naših prednikov z naravnimi cikli ter neizmerno spoštovanje do božanskega. Med temi starodavnimi zgodbami vzhaja pripoved o Juriju in Mari, ki se prepleta s starodavnimi običaji ter nosi globoko vpetost v tkivo narave. V dni zimskega sončnega preobrata, ko se v praznino prevesi noč in se rodi novo jutro, se pojavi mlado sonce, mladi bog, božji sin, božični Svarožič - Jurij. Z rojstvom Jurija se preplete zgodba, ki seže globoko v preteklost, v čase, ko so predniki slavili ritem življenja. Skozi pogled v usodo Jurija in Mari se vzpostavi nevidna nit med svetom božanstev in potmi človeških duš. Stopite z nami v pripoved o Juriju in Mari, ki odstira zapleteno prepletanje človeških čustev, naravnih ritmov ter večnega potovanja med svetovi.
+
+Na dan zimskega sončnega preobrata, v trenutku, ko se svetloba začne prebijati skozi temo, se rodita Perunov sin Jurij (imenujejo ga tudi Jarilo) in boginja Mokošina hči Mara. Perun in Mokoš kot starša dočakata njuno rojstvo z iskricami sreče, kljub temu da sta že imela devet sinov.
+
+Vendar že temne sile čakajo v zakotju, pripravljene za ples kaosa, ki bo zamajal božji red na Svetovni gori, kraju, kjer se stikata nebo in zemlja.
+
+Ob istem večeru se iz meglic onstranstva prikažejo Velesovi poslanci, koledniki duš preminulih. Prinašajo zvoke starodavnih pesmi, ki prepletajo svetove. S svojimi glasovi zahtevajo plačilo, sicer bi odpeljali mladega božanskega Jurija s seboj nazaj v onstranstvo.
+
+Ob odprtju vrat božjega dvora stopijo koledniki skozi prage in se naselijo na dvorišču, pod krošnjami zelenega bora. Tam ugrabijo Jurija, potomca sonca, in ga odnesejo v svet zelenih prostranstev, v svet imenovan Irij. Veles sprejme Jurija kot svojega sina, ga usmerja skozi onstranstvene pokrajine, kjer zelenje nikoli ne pojenja in cvetje vedno razgrinja svoj vonj. V teh svetovih raste Jurij, obkrožen z Velesovimi hčerami, med njimi tudi Jelica.
+
+A koledniki ne odnesejo le Jurija, temveč tudi svete nebeške krave, ki predstavljajo nebesno telo, ki prinaša blagoslov dežja. Brez teh krav ni mleka za zemljo, ni vlage za rast. Veles zapre studence, voda umika svoj korak.
+
+Perun, oče nebes, se zaradi ugrabitve sina in krav zaseje v srce grenkoba. Njegova jeza izbruhne v strele, ki razsvetljujejo nebo in pogašajo temo. Veles postane tarča Perunove jeze, njegove podobe pa se prelivajo v podobah goveda, medveda, kače. Vsakič, ko Perun sproži strel, Veles beži pred njim, skriva se za kamni, drevesi, celo za človeškimi podobami. Tako strele gredo svojo pot, včasih se dotaknejo ljudi, jih preseka.
+
+Nevihte postanejo krvavi spopad med Perunom in Velesom. Prve nevihte v letu nosijo v sebi Perunovo zmago. V velikem nebesnem boju Perun premaga Velesa, Jurija in krave iztrga iz objema onstranstva. Mleko nebeških krav ponovno nahrani vode, reke in jezera. Perun in Veles popravita ravnovesje, spet se vzpostavi harmonija.
+
+Jurij, ki se vrne na zemljo, sreča Maro, sestro, ki jo doslej ni poznal. Med njima zacveti ljubezen, kot cvet v pomladnem vetru. S to ljubeznijo pride Jurij, z njo pa pomlad, prebujanje narave, obljuba novih začetkov.
+
+Pomlad
+
+Narava odmika zimski plašč, razgalja svoje barve in vonje. Mara, hči Peruna in Mokoš, sije v spomladanskem soncu. Ob pomladanskem enakonočju, ko svetloba premaga temo, se Mara dvigne kot ptič, ki se dviga nad obzorjem. Mlada in čedna, nosi v svojih očeh skrivnost, v svojih rokah pa jabolko ljubezni. Njen korak je lahkoten, a v srcu se prebudi nemir, ljubezen še čaka na svoj čas.
+
+Jurij pa se pripravlja na novo pot. Obdan z Velesovimi hčerami se pripravlja, da se bo vrnil na zemljo. Priprave so kot starodavni obredi, v katerih se prepletajo vonji, barve in zvoke narave. S svojo vrnitvijo Jurij prinese pomlad, ki odgrinja cvetje in spodbuja rast. Svojim konjem daje Velesova dekleta, trava je sveža, vonjave omamne.
+
+Jesen
+
+Jesensko enakonočje oznanja prehod, dan in noč sta v ravnovesju. Zlata barva začne prevevati naravo, listje se počasi spreminja v ogenj. Medtem ko narava spreminja svojo podobo, se v odnosu med Jurijem in Maro začenja rušiti plodnost. Njuna povezanost se zgublja, kot drevo, ki izgublja listje. Ko dni postajajo krajši, Jurijeva zvestoba peša.
+
+A tudi ti časi so del neskončnega kroga, ki ga veje veter starodavnih zgodb. Jurij in Mara se bosta še srečala, v drugačni podobi, v drugačnem času. Njuna zgodba bo spet zaživela, kot prastari rituali, ki se ponavljajo skozi večnost. Oba sta že okusila smrt, vendar to ni konec. To je le prehod, kot letni ciklus, ki se vedno znova začne in konča.

todo/kozmogonski-mit.md

@@ -0,0 +1,66 @@
+# Nastanek sveta
+
+## Kako je nastal svet
+
+V začetku ni bilo ničesar, razen širne teme.
+
+In potem je iz teme prišel Rod.
+
+Rod je ustvaril čarobno zlato jajce. Lupina je počila in iz jajca so prišli Svarog, Lada in Črnobog.
+
+Svarog se je poročil z Lado in potem utonil v spanec. V sanjah je videl ves svet in njegovo popolnost, njegovo lepoto in se ni hotel zbuditi. Njegova žena je obupano želela, da končno spet odpre oči in tako je rodila vse, o čemer je sanjal. Med tem je Črnobog tiho gledal. Postajal je ljubosumen na Svarogov čudovit svet in se odločil, da ga bo uničil. Vendar se je Svarog prebudil iz svojega dolgega sna in Črnoboga vrgel proč.
+
+Svarog je potem gledal in občudoval popolnost sveta. Odločil se je, da odide v središče sveta, kjer je našel bel kamen Alatir. Odločil se je, da ga spremeni v svoje kovaško nakovalo. Ustvaril je veliko orožja, s katerim se bo boril proti Črnobogu, če se bo vrnil.
+
+In se je. Ampak tokrat kot zmaj s stotinami glav in železnim repom. Svarog se ni mogel boriti proti njemu sam, zato je skoval več bogov, da bi mu pomagali. Prvi je bil Dajbog, bog sonca. Potem Stribog, bog vetra. In nazadnje Semargl, bog - pes ognja.
+
+S skupnimi močmi so mogočni bogovi premagali zmaja Črnoboga in ga uporabili kot bika. Svarog je namreč skoval plug in bogovi so prisilili Črnoboga, da ga je vlekel. Velika brazda, ki jo je naredil je postala meja, ki ločuje svet. Svet, v katerem živijo bogovi je Prav in temno kraljestvo Črnoboga je Nav. Edina stvar, ki ju povezuje je mosta Kalinov, ki jo bodo kasneje uporabljale duše teh, ki so umrli.
+
+Bogovi so se odločili, da se preselijo gor in živijo na nebu. Tako je Lada rodila čarobni hrast, svetovno drevo. Hrastove veje segajo v nebo, njegovo deblo je postalo Jav, vidni svet, in njegove korenine segajo v Nav, kar omogoča zlobinm stvarem, da splezajo na zemljo in v nebo, samo da se lahko borijo proti bogovom, v obupni potrebi po nadaljevanju prizadevanj Črnoboga.
+
+---------
+
+## Bajka iz Mengša
+
+»S početka ni bilo ničesar kot Bog. Bog pa je spal in sanjal. Od vekomaj mu je ta sen trajal. Pa je bilo usojeno, da se je zbudil. Zbudil se je iz sna in se ogledoval in vsak pogled se mu je spremenil v zvezdo. Prvi pogled je ustvaril našo lepo Zemljo, drugi pogled naše ljubo Sonce, tretji pogled našo prijazno Luno, vsak poznejši pogled pa bleščečo zvezdo. Bog se je čudil in začel potovati, da si ogleda, kaj je z očmi ustvaril. Potuje in potuje, pa nikjer ne konca ne kraja.
+
+Pa pride dol tudi na našo zemljo. Pa se je bil že utrudil: pot mu je že na čelo stopila. Na Zemljo mu pade kaplja potu, kaplja oživi in to je bil prvi človek. Božji mu je rod. Ni bil ustvarjen za razblode, že od začetka mu je bilo usojeno, da se bo trudil in znojil.«
+
+## Šišenska bajka
+
+Prvotno je bila pesem, glasi se pa takole:
+
+»Ničesar ni bilo ko Bog, Sonce in morje. Sonce je pripekalo. Bog se je ugrel in se potopil, da se v morju skoplje. Ko se je spet vzdignil, mu je ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je izpadlo ter ostalo na površini (kajti v začetku je vse ostalo tam, kamor je padlo). To zrno je naša Zemlja – morsko dno je njena domovina.«
+
+---------
+
+In the beginning, there was nothing other than heaven and ocean, God in his boat, and a devil emerging from the sea foam. He sat next to God. It was the Devil who suggested to God the idea of creating the world, as he couldn’t accomplish it himself. The Devil dived in and came back with a handful of sand taken from the bottom. God scattered it on the water and created the beginnings of the Earth – which was so small, however, that they both hardly fit. God and the Devil inhabited the Earth, when the Devil decided he would push the sleeping God off into the water. But all he did was to make the Earth grow from God’s side, from the East, and from his side from the West. The two creators started an argument which ended with God withdrawing to the Heavens, and the Devil being precipitated into the abyss by God’s thunderbolts.
+
+[Vir](https://en.wikipedia.org/wiki/Slavic_creation_myth)
+
+---------
+
+## Kako je nastal svet
+
+S početka ni bilo ničesar. In v tem nič je bilo zlato jajce, bog Rod. Rod je prišel iz jajca in si takoj ustvaril pomočnico, boginjo mati, boginjo ljubezni, Lado. In njena ljubezen je prebila skozi temo. Sledeč temu je Rod ločil temo od svetlobe in resnico od laži. Svet je ločil na tri dele, Prav, ki je prostor za bogove, svetlobe in pravice. Drugi del je poimenoval Jav, to je pojavni svet, torej materialni svet ljudi. Tretji svet je Navje, svet podzemlja, svet mrtvih. Naprej je Rod ustvaril Svaroga, boga, ki bo dokončal stvaritev sveta.
+
+Svarog pa je spal in sanjal. Od vekomaj mu je ta sen trajal. Pa je bilo usojeno, da se je zbudil. Zbudil se je iz sna in se ogledoval in vsak pogled se mu je spremenil v zvezdo. Prvi pogled je ustvaril našo lepo zemljo, drugi pogled naše ljubo sonce, tretji pogled našo prijazno luno, vsak poznejši pogled pa bleščečo zvezdo. Bog se je čudil in začel potovati, da si ogleda, kaj je z očmi ustvaril. Potuje in potuje, pa nikjer ne konca ne kraja.
+
+Ničesar ni bilo ko Bog, Sonce in morje. Sonce je pripekalo. Bog se je ugrel in se potopil, da se v morju skoplje. Ko se je spet vzdignil, mu je ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je izpadlo ter ostalo na površini (kajti v začetku je vse ostalo tam, kamor je padlo). To zrno je naša zemlja – morsko dno je njena domovina.
+
+Zemlja plava na vodi, okoli nje pa se podita dve veliki ribi. Kadar se katera od njiju obregne ob zemljo ali udari po njej z repom, nastane potres.
+
+Svarog se je naveličal potovanja in se je vrnil nazaj na našo zemljo. Z obličja mu kane na zemljo kaplja potu in iz te kaplje se je rodil prvi človek. Ustvarjen je bil iz božjega potu v večni opomin, da si mora v potu svojega obličja služiti svoj kruh.
+
+Zemlja je bila od konca pusta, vse sama skala. Rodila ni nič, saj tudi ni trebalo, da bi rodila kaj za živež. Med ljudmi je stanoval Svarog sam z duhom in truplom in jih hranil z nebeško mano. Ali ljudje so bili nesrečni, ker so se bali božje mogočnosti in bleščobe. Od vednega trepeta niso mogli v slast ne jesti ne piti, nikar se po svoji volji kratkočasiti. Bogu so se ljudje zasmilili. Ločil se je od svojega trupla in se preselil v nebesa. Truplo pa mu je na zemlji zgnilo in se spremenilo v rodovitno prst.
+
+V božji prsti so si iskali ljudje sami svojega živeža in niso več potrebovali nebeške mane. Zdaj šele so se začeli veseliti svojega življenja in so bili srečni.
+
+Od kraja je bila zemlja pusta, nikjer ni bilo nič drugega kakor gol kamen. Bogu je bilo tega žal in je poslal na zemljo svojega petelina, naj jo oplodi, nakar bo redila človeški rod. Petelin se spusti na pečine in znese jajce čudežne moči in čudežne namene. Jajce se prebije in iz njega privre na dan sedem rek. Reke so napolnile pokrajino z vodo in na skorem je bilo vse zeleno, zemlja je nosila cvet in sad. Njiva je rodila pšenico brez človeškega truda ali prizadevanja. Na steblu nista zorela samo jabolko in smokva, temveč tudi prebel in preslasten hleb. V takem raju so živeli ljudje in si izbirali posle, kakršni so jih veselili, ne za potrebo, temveč za razvedrilo in kratek čas. Visoke gore so obdajale prvi raj, da se ni bilo treba bati ne burje ne nasilja. Še več: da bi ljudje, ki so bili sicer svoji in svobodni iz neznanja, ne trpeli škode, je visoko na nebu božji petelin treperil s peruti in jim sleherni dan zakukurikal, kdaj naj vstanejo, kdaj jedo, kaj in kako delajo. Ljud je bil srečen, samo naveličal se je petelina in njegovih večnih opominov. Ljudje so počeli mrmrati in prositi Boga, naj jih reši te živali, ki jim ne da miru, češ, da bi tudi sami pogodili, kdaj jim je jesti, delati in vstajati. Bog je uslišal nespametno prošnjo, petelin se je umeknil iz nebes. Zadnjikrat še je razpel peruti in zaklical glasno in presunljivo: »Gorje! Čuvajte se jezera!« Ljudstvo se je veselilo, da nikdar tako; nihče več jim ni kalil prostosti. Še dolgo so se držali stare šege, kakor jo je bil uredil božji petelin: jedli, delali, vstajali so v najboljšem redu, kakor poprej. Ali malo po malo je začel eden ali drugi razmišljati, da prostemu ljudu ne pristoji, da bi tako suženjsko poslušal žival, in začeli so živeti po svojem, za red pa niso marali. Tako so se rodile
+bolezni in razne druge nejevolje. Željno so se ljudje zopet ozirali proti nebu — a zaman! božji pevec je zginil za večno.
+
+Zdaj so hoteli posluhniti vsaj na njegove zadnje besede, ali niso mogli uganiti njih smisla. Petelin jih je opomnil, naj se boje jezera. A zakaj? Saj ga v dolini ni bilo. Tu je mirno teklo po svojem koritu onih sedem rek, ki so se izlile iz jajca. Prišlo jim je torej na misel, da mogoče leži nevarno jezero kje onkraj gora, in so pošiljali sleherni dan na hrib človeka, če bi kaj opazil. Pa nobene pogibeli odnikoder, stražar je hodil zaman na razglede in ljudje so se zopet pomirili. Predrznost ljudska je bila vsak dan večja in večja: ženske so delale iz pšeničnega klasja metle, a moški so leno poležavali. Ni se jim dalo več na drevo, da si nabero hlebčkov, temveč so ga podkurili pod steblom, da je padlo na tla in da so ga mogli brez truda obrati. Ko so se nasitili, so poležavali kraj reke, se razgovarjali in počenjali vsakovrstne nerodnosti. Nekdo je uprl oči v vodo, pokimal z glavo in bleknil: »Bratje, čudno se mi zdi in hotel bi vedeti, zakaj je vode prav toliko in nič več in nič manj.« Nato odvrne neki drugi, še pametnejši: »To ti je bila muhavost našega petelina. Dosti sramotno za nas, da še sedaj poslušamo njegovo zapoved in stražimo jezero, ki ga nikoli ni bilo in ga nikoli ne bo. Da je po mojem, bi čuvar danes zadnjikrat odšel na goro. Kar se pa tiče rek, mislim po svoji pameti, da bi bilo bolje, da je več vode na svetu.« Sosed pritrdi temu modrovanju, radi vode pa je mislil in dejal, da je vode v izobilju in še celo preveč. Tretji lenuh pridoda, da imata menda oba prav in da bi bilo najbolj pametno, jajca razbiti in na zemljišče vsakega soseda prav toliko vode napeljati, kolikor je je treba; jezerskega stražarja pa v resnici ni treba več. Jedva so se možje to domenili, je nastalo po vsej dolini vpitje. Vse je drevelo k jajcu, da bi ga razbili. Vsem je bilo edinole žal, da je stražar že odšel na hrib in da bo šele naslednji dan mogoče, sramotno stražo odpraviti. Množica se je prerivala okoli jajca, oni tretji modrijan je pobral velik kamen in kresnil po jajcu. Med silnim gromom se je razbilo in iz njega se je izlilo toliko vode, da je na skorem utonil ves človeški rod. Raj se je napolnil z vodo in je bil nazadnje veliko jezero. Božji petelin je prav svaril, a kaj, ko ga razuzdano ljud stvo ni razumelo! Voda je prodirala do najvišjih vrhov, kjer je stal stražar, ki je edini preostal v vseobči pogibeli. Ko je videl neprestano rastoče vode, je počel bežati.
+
+Stari Slovenci so mislili, dokler so še malikovali, da je bil v začetku sveta presrečni vek. da je rasel kruh na drevju in da je bilo klasje pšenično pol sežnja dolgo. Srečni ljudje so bili sprva dobri, pa kmalu so se pokvarili in postali hudobni. Tedaj so sklenili bogovi svet pokončati. Silno je počelo deževati in zemljo je pa visoko zalila voda. Vsi ljudje so poginili, samo štirje so se rešili, da niso bili pokončani v strašni povodnji.
+
+O treh povest molči; kako se je pa četrti otel strašne povodnji, se ve. Bila je namreč na visokem hribu vinska trta, ki se je z vršičem dotikala neba. Prijel se je četrti te trte in začel plezati v višino. Kurent, pri starih Slovanih jako spoštovan bog, to vidi in se močno razveseli, da mož išče pomoči na drevesu, njemu posvečenem, in se usmili revnega človeka. Brzo je jela voda odtekati, zemlja pa se je vse bolj sušila. Rešeni človek je moral Kurentu, svojemu rešitelju, obljubiti zase in svoje potomce, da bo vedno ljubil dve njemu sveti zelišči in rad užival njun sad. To sta bili vinska trta in pa ajda. Rešeni človek vzame v eno roko trto, v drugo pa ajdino steblo in se poda po širokem svetu iskat stanovanja. Na bregovih Jadranskega morja se ustanovi. Od vinske trte, ki jo je nosil v roki, odseče šibo in jo vtakne z vso močjo v zemljo. Pri tej priči se strese vsa zemlja. In res je še dandanašnji v Proseku zelo dobro vino. Tudi ajdo je vsejal. Njegovi sinovi so se razširili po Kranjskem in še zdaj se živijo Kranjci večidel od ajde in čislajo vino in se s hvaležnostjo spominjajo Kurenta, starega svojega dobrotnika. Štirje, povodnji oteti ljudje, so se razdelili v štiri dele sveta in zopet napolnili zemljo.

todo/kresnik.md

@@ -0,0 +1,49 @@
+# I. DUHOVI
+
+## 1. Kresnik. (Stari ciklus.)
+
+I. Kresnik je zlatolasi in zlatoroki sin nebeškega vladarja. Devet let ga ni mogla poviti njegova mati, dokler je ni blagoslovil soprog, ki je bil tako dolgo v oblasti zle čarodejke. Ko je bil Kresnik še mlad, je pasel čredo na planini. Baš je bil malo zadremal, kar pride iz daljnih krajev njegov smrtni sovražnik, kačji kralj Babilon. Pokral mu je vse krave in jih odgnal daleč nekam v hribe in tamkaj skril v veliki gorski votlini. Kresnik se prebudi in pogreši svoje blago; poda se na pot, da bi ga poiskal. Po dolgem času dospe pred tisto votlino in udari s silno boklačo ob skalnata vrata. Mahoma privre na tisoče hudih duhov iz pečine; a čim se pokazejo ti duhovi na svetlem, se začne bliskati in grmeti kakor na sodni dan. Kresnik je pa vedel, da so ti psoglavci sami vražji coprniki. Zato je potolkel vse od prvega do zadnjega in takoj se je zvedrilo. Ko se je nato prikazal še kralj Babilon, je pobil tudi njega. V votlini je nasel svojo čredo in jo odgnal domov.
+
+II. Zatem se poroča o nekem drugem slavnem činu, ki ga je izvršil Kresnik, da je namreč odnesel krono Kačji kraljici. Kajkavski Slovenci imajo tole povest: Bil je svoje dni cesar, ki si je vsak dan ogledoval na konju širne pokrajine svojega cesarstva. Vsak dan je videl na neki ledini Kačeca ali Kačjega kralja, ki se je tam igral in pri tem odlagal dragocenost vseh dragocenosti, svojo krono. Cesar si je zaželel te krone in razmisljal, kako bi se je mogel polastiti. Čarodejka, h kateri je šel na posvet, mu pove, kaj ima storiti. Zapovedal je, naj napravijo zidar ji in tesarji in kovači devet železnih vrat od njegovega gradu pa do one ledine. To se je zgodilo, kakor je velel ... in cesar se napoti na konju do ledine. Kačec je bil zaspal, cesar mu je vzel zlato krono in odjahal čim hitreje. Toda kaj kmalu mu je bil Kačec za petami, a cesar je bil tako uren, da so bila prva vrata že zaprta, ko je dospel Kačec do njih. Razbil jih je, a cesar je bil že pri drugih. Osem vrat je tako razbil Kačec, sledeč cesarju, pri devetih se je sam ubil.
+
+III. Kresnik je bil v prastarem času mogočen vitez. Ko je on vladal, je bilo po svetu še dosti goščav in v njih mnogo roparjev. To nadlego je Kresnik pobil in postreljal. (Tako je osvobodil Kresnik nekoč lastno sestro iz ujetništva, v katerem jo je dolgo časa držal pozojen velikan. Zmaj mu hoče odkupiti deklico za drevo, ki vedno zeleni in rodi zlata jabolka. To drevo vsadi v Kresnikovem vrtu. Nato prinese zaklade ... in vodo življenja (?). Te zaklade mora odslej stražiti zmaj... Rešena sestra Deva postane nato Kresnikova življenska družica.) V spomin na to zmago kurijo Slovenci še dandanes kresove na Ivanji večer in hodijo nakičene deklice po kresnicah. Nobena vas ne bo srečna, kjer bi dekleta zanemarjala ta običaj. In to bo trajalo, dokler bo svet stal.
+
+IV. Kresnikov grad stoji daleč v Jutrovi deželi, na Zlati gori. Pred gradom raste, visoka jablan, ki nosi zlate sadove. Kdor je tako srečen, da dospe na to goro v grajski vrt in utrga zlato jabolko, ne umre nikoli. Kresnik ima zakletega sovraznika Vidovino; imenuje se tudi krivi Kresnik, ker zna čarati kakor pravi. Je pa zlohoten duh, ki skuša pravega ugonobiti. Nekoč se je napotil krast zlata jabolka, a ni mu šlo po sreči. Ko je bil ze vrh gore, je padel cez strmino in se ubil. (Šlo pa mu je narobe, ker se zjutraj ni prekrižal!)
+
+V. Dvignil se je gavran s pomorske dežele; visoko v oblake se je pognal ter letel proti Kresnikovi deželi. Pastirček je pasel koze nekega dne dopoldan. V zraku sliši silno šumenje, ozre se kvišku -- baš nad njim leti črn vran, velik kakor žrd. Tako je mahal črni ptič s kreljutmi, da so se lomili vrhovi hrastov in padali na tla. Koze so teptale z nogami in rinile z glavo v zemljo. V zlatem gradu je sedel Kresnik in zrl cez svoje dežele. »Zopet mi prihaja kleti Vidovina, da odnese rod moji deželi.« Vran je bil padel na posejano njivo ter počel iskati v oranicah semenje, ki ga je posejal Kresnikov kmetič. Pobral je tri zrna in se pognal v zrak, da bi »ja« odnesel iz dežele. Pri tej priči se sprevrne Kresnik v neresta in švigne urno kakor blisk po zraku za gavranom, da bi mu vzel plen. Ves dan sta letela visoko pod nebom. Na večer dohiti Kresnik gavrana nad »Krvavim morjem« in mu odvzame zrna. Ponese jih nazaj v deželo in vrne materi zemlji.
+
+VI. V gradu je bil grof. Ta je bil Vidovina. Nekoč pravi svojemu slugi: »Pelji me v lozo!« Tam mu da v roke palico in mu veli: »Tu imaš palico, pojdem malo v grm. Videl boš, da se bosta dva prasca klala. S to palico udari šarastega!« To je sluga storil, nakar sta izginila oba prasca. Sluga gre nazaj h kočiji. Grof se vrne in mu pravi: »Dobro si storil!«
+
+VII. Nekega dne je hotel Kačji kralj ukrasti Kresniku kozla, ki je imel zlato brado. Kresnika baš ni bilo doma, lovil je s svojim psom po planini. Ko pride domov, hitro pogreši kozla. Takoj zapreže svoje bistre štiri zelenke in zdirja za roparjem. Dojde ga baš ob morju. Z ostro sekiro mu razkolje glavo, kozla pa vpreže v kočijo. Koder se je vozil, je namakal zemljo hladen dežek in tisto leto je rastla sama zlata pšenica.
+
+VIII. Kresnik je imel brata Trota, s katerim sta junačila po starem svetu. Povest o Trotu bomo čuli kesneje. Tudi on zna dobro vihteti svoje orožje nad glavami sovražnikov.
+
+IX. Kresnik zna bajati in se more pretvoriti v vsako stvar. Tako se je nekoc spremenil v seka (ogrskega bika z dolgimi rogovi) in je v tej podobi premagal nekega sovražnika v zraku. Storiti se more tudi nevidnega. Vsako noč se poda Kresnik na pot, da pregleda vse kraje svoje dežele. Vrne se prej, nego more njegova z njim v eni postelji počivajoča žena kaj opaziti. Potuje tako brzo. da ga je mogoce videti le en hip. Pravijo, da potujoč nosi glavo v roki, iz vratu pa mu švigajo plameni, da se vse sveti, koder hodi.
+
+X. Stara povest je pripovedovala pač tudi, da je junak ugrabil hčer sovražne mu Kačje kraljice (Zoro) ...
+
+XI. Ta svoj čin plača Kresnik v cvetu svojih let z življenjem. Brata ugrabljene deklice namreč zvesta, kje se nahaja ugrabljena sestra, in jo odvedeta domov. Kresnik pohiti za njima, vname se boj in mlajši brat ga zabode ... Toda Kresnik ne umre v resnici, temveč le otrpel lezi v grobu. Ponoči vstane iz groba strasna posast - Vampir; popotnika buri na samotnih potih, zahaja v človeška bivališča in pije spečim kri. Izbljuvana kri razodeva sledove Vampirja. A ko ga zalotijo solnčni žarki, otrpne nanovo in leži onemogel v razorih. Toda mine doba ukletstva in junak se prebudi spet k pravemu življenju na zemlji. Tako hodi iz kraljestva dneva in luči v kraljestvo tmin in nazaj ter bo hodil, dokler bo stal nebeški obok. Doba, ko se nahaja Kresnik v prekletstvu, je obenem tudi čas žalosti in pokore za njegov narod. Toda ta upa na vstajenje in zmagonosen povratek svojega vladarja. -- Tudi družica Kresnikova zapusti, ko pogine soprog, našo zemljo in čaka, da se spet združi z njim, ki mu je prisojena na vse veke.
+
+## 2. Razna sporocila o Kresnikih.
+
+I. Slovenci so nekdaj imeli po raznih krajih svoje varuhe, ki so gospodovali njihovi deželi in jih varovali nadlog. Imenovali so jih Krstnike. Če sta se dva Krstnika vojskovala, je zmagalec vselej pridobil svoji deželi srečo in blagostanje. V deželi zmagančevi pa se je vrstila nadloga za nadlogo; polja niso rodila, v goricah je bila slaba trgatev in ljudje so bolehali za kužnimi boleznimi. (Sv. Anton v Slovenskih goricah.)
+
+II. Če se v času žetve na večer v oblakih bliska, pa nič ne grmi, ampak samo blisk šviga iz oblaka v oblak, tedaj se Krsniki med seboj za snopje poskušajo. Vsak Kresnik ima svoj kraj. (Sv. Barbara pri Vurbergu.)
+
+III. Kadar se v daljavi bliska, pa se nič groma ne čuje, pravijo ljudje, da se Krstniki med seboj za dežele bojujejo. Vsaka dežela ima namreč svo¬ jega Krstnika, a o tem nihče kaj prida ne zve, niti njegova žena ne. Krstniki so dijaki črne šole, ki se izučevajo v babilonskem stolpu. Tisti, ki je v boju druge premagal, ima v svoji deželi najboljšo letino. To, je spoznati po tem, da ima sadje: jabolka, hruške, slive, pa tudi vsakovrstno zelišče — posebno znamenje. Če je to znamenje podobno meču, je očitno, da je Krstnik premagal sovražnike z mečem. Tedaj bo tudi prihodnja letina dobra. Ako so pa na sadju pike, so se streljali s strelami in bo prihodnja letina slaba. Pazite samo, pravijo ljudje, da ima vsak sad v resnici nekako znamenje. — Iz onih bojev se Krstniki vračajo često docela razsekani domov, pa se hitro zvračijo. (Radislavci.)
+
+IV. Slovenci blizu Gorice imajo vero, da se na večer pred Šentjanžem bojujejo coprnice s Krstniki. Krstniki pa so dvanajsteri bratje; to je: če je v kaki družini od enega očeta dvanajst sinov, je dvanajsti med njimi Krstnik. O kresu so ti Krstniki v veliki nevarnosti, ker jih coprnice napadajo z rahlami in koli ali pravzaprav z ostanki rahel in kolcev, ki se odlomijo in ostanejo v zemlji, kadar se v jeseni te stvari pobirajo in pospravljajo. Da bi torej coprnice ne imele orožja, s katerim bi se borile s Krstniki, se kmetje potrudijo, da porujejo vse konice iz zemlje.
+
+V. Valvasor nam sporoča ljudsko vero, da se prikazujejo ob Pivki v določenih časih, recimo na Sveti večer, velike množice duhov, ki jih imenujejo ljudje Vedavce (Vedaveze). Ti duhovi baje otrokom izpijejo kri, tako da morajo umreti. Tem strahovom pa se postavljajo po robu drugi duhovi: Šentjanževci in se bore z Vedavci. Mnogo ljudi je že videlo take boje.
+
+## 3. Obilnjaki, Kombali, Brganti
+
+I. Ako se ob lepih jesenskih večerih od vročine bliska, pravijo v Ivanjkovcih, da se Obilnjaki sekajo. Vsak kraj ima svojega Obilnjaka, ti pa se bojujejo z meči in obilnost pade v tisti kraj, čigar Obilnjak je zmagal.
+
+II. Medžimurci pravijo, da Kombali po gorah megle nabirajo, iz katerih se pozneje bliska. Črne šole dijak zna s posebnim prahom Kombale po¬ streliti. — Kadar se hudo bliska in strašno grmi, pravijo Slovenci, da se Kombali sekajo.
+
+III. Od Pohorja do Karavank pripovedujejo planinci, da se Brganti sekajo, kadar se brez groma bliska.
+
+## 4. Črne šole dijaki
+
+I. Kresnik je črne šole dijak. Ti dijaki se izurijo v babilonskem stolpu v vseh tajnih umetnostih. Tam sede na ranti kakor golobje. Vsako leto vrag enega pograbi in odnese. Ko se je dijak izučil, hodi po mlakah iskat lintvore. Ako je dijak na kraju muze opravil svoje tajne coprniške molitve, se pozoj na suho izvalja. in sicer najprej v podobi svinje, nato v podobi krave in slednjič v podobi konja. Dijak mu natakne uzdo in ga zajaše. Nato se dvigneta oba naravnost kvišku, z njima pa tudi sivi oblaki in burja. Koder jaše, pada toča in razsaja vihar, ki lomi stare hraste po sredi ali jih pa ruje s koreninami vred, hrame pa podira. Dijak goni pozoja po takih krajih, kjer na svojem potu k pozoju ni dobil kruha in stana, da tam prenoči; dijake črne šole je torej treba gostoljubno sprejeti. Ljudje pravijo, da pri vsaki nevihti dijak pozoja jaše. Pozojevo meso imajo ljudje v jutrovih deželah pod jezikom, da jih hladi, drugače ne bi mogli strpeti od solnčne vročine.

todo/nastanek-sveta.md

@@ -0,0 +1,32 @@
+# Kako je nastal svet
+
+Na začetku ni bilo ničesar, razen širne teme. In potem je iz teme prišel Rod. Rod je ustvaril čarobno zlato jajce. Lupina je počila in iz jajca so se rodili Svarog, Lada in Črnobog. Lada, boginja Mati, boginja Ljubezni je s svojo ljubeznijo prebila skozi temo. Rod je potem ločil temo od svetlobe in resnico od laži.
+
+Svarog se je poročil z Lado in potem zaspal. Njegov sen je trajal vekomaj. V sanjah je videl ves svet, njegovo popolnost in lepoto in se ni hotel prebuditi. Vsak pogled se mu je spremenil v zvezdo. Prvi pogled je ustvaril našo lepo Zemljo, drugi pogled naše ljubo Sonce, tretji pogled našo prijazno Luno, vsak poznejši pogled pa bleščečo zvezdo. Svarog se je čudil in v sanjah začel potovati, da si ogleda, kaj je z očmi ustvaril. Potuje in potuje, pa nikjer ne konca ne kraja. Njegova žena pa si je obupno želela, da spet odpre oči, in tako je rodila vse, o čemer je sanjal. Med tem, ko je to počela, je Črnobog tiho gledal. Postajal je ljubosumen na Svarogov prelepi svet in se odločil, da ga uniči. Vendar se je po tem Svarog prebudil in ga vrgel stran.
+
+Potem je občudoval popolnost sveta, ki ga je ustvaril v sanjah in ga je zanj rodila Lada. Odločil se je, da stopi v središča sveta, kjer je našel kamen Alatir. Odločil se je, da ga spremeni v svoje nakovalo. Skoval je orožje za boj proti Črnobogu, za primer, če bi se vrnil.
+
+Oh, in se je. Ampak tokrat kot zmaj s stotinami glav in železnim repom. Svarog se proti njemu ni mogel boriti sam, zato je skoval več bogov, da so mu pomagali. Prvi je bil Dajbog, bog Sonca. Potem Stribog, bog vetra in končno še Semargl, bog - pes ognja.
+
+
+
+
+bilo zlato jajce, bog Rod. Rod se je rodil iz jajca in si takoj ustvaril pomočnico, boginjo Mati, boginjo Ljubezni, Lado. Njena ljubezen se je  Svet je ločil na tri dele, Prav, ki je prostor za bogove, Svetlobe in Pravice. Drugi del je poimenoval Jav, to je pojavni svet, torej materialni svet ljudi. Tretji svet je Navje, svet podzemlja, svet mrtvih. Naprej je Rod ustvaril Svaroga, boga, ki bo dokončal stvaritev sveta.
+
+Svarog pa je spal in sanjal.  Vendar je bilo usojeno, da se zbudi. Zbudil se je in si ogledoval po okolici in 
+
+Na Zemlji ni bilo ničesar razen morja. Sonce je pripekalo. Bog se je ogrel in se potopil, da se v morju okopa. Ko se je spet vzdignil, mu je ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je izpadlo ter ostalo na površini, kajti v začetku je vse ostalo tam, kamor je padlo. To zrno je naša zemlja – morsko dno je njena domovina.
+
+Zemlja plava na vodi, okoli nje pa se podita dve veliki ribi. Kadar se katera od njiju obregne ob zemljo ali udari po njej z repom, nastane potres.
+
+Svarog pa se je naveličal potovanja in se je vrnil nazaj na našo zemljo. Z obličja mu kane na zemljo kaplja potu in iz te kaplje se je rodil prvi človek. Ustvarjen je bil iz božjega potu v večni opomin, da si mora v potu svojega obličja služiti svoj kruh.
+
+Zemlja je bila od konca pusta, vse sama skala. Rodila ni nič, saj tudi ni bilo treba, da bi rodila kaj za preživetje. Med ljudmi je stanoval sam Svarog, z duhom in telesom in jih hranil z nebeško mano. A ljudje so bili nesrečni, ker so se bali božje mogočnosti in bleščobe. Od neprestanega trepeta niso mogli v slast ne jesti ne piti, nikar se niso mogli po svoji volji kratkočasiti. Bogu so se ljudje zasmilili. Ločil se je od svojega telesa in se preselil v nebo. Telo pa je na zemlji zgnilo in se spremenilo v rodovitno prst.
+
+V božji prsti so si ljudje sami iskali svojo hrani in niso več potrebovali nebeške mane. Šele zdaj so se začeli veseliti svojega življenja in so bili srečni.
+
+Da pa bi Svarog ljudem pomagal, je na zemljo poslal svojega petelina, naj jo oplodi, nakar bo redila človeški rod. Petelin se spusti na pečine in znese jajce čudežne moči in čudežne namene. Jajce se prebije in iz njega privre na dan sedem rek. Reke so napolnile pokrajino z vodo in hitro je bilo vse zeleno, zemlja je nosila cvet in sad. Njiva je rodila pšenico brez človeškega truda ali prizadevanja. Na steblu nista zorela samo jabolko in smokva, temveč tudi prebel in preslasten hleb. V takem raju so živeli ljudje in si izbirali posle, kakršni so jih veselili, ne za potrebo, temveč za razvedrilo in kratek čas. Visoke gore so obdajale prvi raj, da se ni bilo treba bati ne burje ne nasilja. Še več: da bi ljudje, ki so bili sicer svoji in svobodni iz neznanja, ne trpeli škode, je visoko na nebu božji petelin zamahnil s peruti in jim sleherni dan zakikirikal, kdaj naj vstanejo, kdaj jedo, kaj in kako delajo. Ljudstvo je bilo srečno, vendar so se ljudje naveličali petelina in njegovih večnih opominov. Ljudje so počeli mrmrati in prositi boga, naj jih reši te živali, ki jim ne da miru, češ, da bi tudi sami ugotovili, kdaj je treba jesti, delati in vstajati. Bog je uslišal nespametno prošnjo, petelin se je umaknil iz nebes. Zadnjikrat še je razpel peruti in zaklical glasno in presunljivo: »Gorje! Čuvajte se jezera!« Ljudstvo se je veselilo, kot še nikoli; nihče več jim ni kalil prostosti. Še dolgo so se držali stare šege, kakor jo je bil uredil božji petelin: jedli, delali, vstajali so v najboljšem redu, kakor poprej. Ali malo po malo je začel eden ali drugi razmišljati, da svobodnim ljudem ne pristoji, da bi tako suženjsko poslušal žival, in začeli so živeti po svojem, za red pa niso marali. Tako so se rodile bolezni in razne druge težave. Željno so se ljudje zopet ozirali proti nebu — a zaman! božji pevec je izginil za večno.
+
+Zdaj so hoteli poslušati vsaj njegove zadnje besede, a niso mogli uganiti njihovega smisla. Petelin jih je opomnil, naj se boje jezera. A zakaj? Saj ga v dolini ni bilo. Tu je mirno teklo po svojem koritu onih sedem rek, ki so se izlile iz jajca. Prišlo jim je torej na misel, da mogoče leži nevarno jezero kje onkraj gora, in so pošiljali sleherni dan na hrib človeka, če bi kaj opazil. Pa nobene nevarnosti od nikoder, stražar je hodil zaman na razglede in ljudje so se zopet pomirili. Človeška predrznost je bila vsak dan večja in večja: ženske so delale iz pšeničnega klasja metle, moški so leno poležavali. Ni se jim dalo več na drevo, da si naberejo hlebčkov, temveč so ga podkurili pod steblom, da je padlo na tla in da so ga lahko brez truda obrali. Ko so se nasitili, so poležavali kraj reke, se pogovarjali in počenjali vsakovrstne nerodnosti. Nekdo je uprl oči v vodo, pokimal z glavo in rekel: »Bratje, čudno se mi zdi in hotel bi vedeti, zakaj je vode prav toliko in nič več in nič manj.« Nato odvrne neki drugi, še pametnejši: »To ti je bila muhavost našega petelina. Dosti sramotno za nas, da še sedaj poslušamo njegovo zapoved in stražimo jezero, ki ga nikoli ni bilo in ga nikoli ne bo. Da je po mojem, bi čuvar danes zadnjikrat odšel na goro. Kar se pa tiče rek, mislim po svoji pameti, da bi bilo bolje, da je več vode na svetu.« Sosed pritrdi temu modrovanju, zaradi vode pa je mislil in dejal, da je vode v izobilju in še celo preveč. Tretji lenuh pridoda, da imata menda oba prav in da bi bilo najbolj pametno, jajca razbiti in na zemljišče vsakega soseda prav toliko vode napeljati, kolikor je je treba; jezerskega stražarja pa v resnici ni treba več. Komaj so se možje to domenili, je nastalo po vsej dolini vpitje. Vsi so drveli k jajcu, da bi ga razbili. Vsem je bilo edinole žal, da je stražar že odšel na hrib in da bo šele naslednji dan mogoče, sramotno stražo odpraviti. Množica se je prerivala okoli jajca, tretji modrijan je pobral velik kamen in kresnil po jajcu. Med silnim gromom se je razbilo in iz njega se je izlilo toliko vode, da je kmalu utonil ves človeški rod. Raj se je napolnil z vodo in je bil nazadnje veliko jezero. Božji petelin je prav svaril, a kaj, ko ga razuzdano ljudstvo ni razumelo! Voda je prodirala do najvišjih vrhov, kjer je stal stražar, ki je edini preostal v splošni pogibeli. Ko je videl neprestano rastoče vode, je počel bežati.
+
+Na visokem hribu, kamor je bežal stražar, je bila vinska trta, ki se je z vršičem dotikala neba. Prijel se je te trte in začel plezati v višino. Kurent, pri starih Slovanih zelo spoštovan bog, to vidi in se močno razveseli, da mož išče pomoči na drevesu, njemu posvečenem, in se usmili revnega človeka. Kmalu je voda začela odtekati, zemlja pa se je vse bolj sušila. Rešeni človek je moral Kurentu, svojemu rešitelju, obljubiti zase in svoje potomce, da bo vedno ljubil dve njemu sveti zelišči in rad užival njun sad. To sta bili vinska trta in pa ajda. Rešeni človek vzame v eno roko trto, v drugo pa ajdino steblo in se poda po širokem svetu iskat stanovanja. Na bregovih Jadranskega morja se ustanovi. Od vinske trte, ki jo je nosil v roki, odseka šibo in jo vtakne z vso močjo v zemljo. Pri tej priči se strese vsa zemlja. In res je še dandanašnji v Proseku zelo dobro vino. Tudi ajdo je vsejal. Njegovi sinovi so se razširili po Kranjskem in še zdaj se živijo Kranjci večidel od ajde in čislajo vino in se s hvaležnostjo spominjajo Kurenta, starega svojega dobrotnika.

todo/perun-veles-in-mokos.md

@@ -0,0 +1,47 @@
+# Perun in Veles
+
+## Veles ugrabi nebeške krave
+
+Pred davnimi časi sta se bogu Svarogu rodila dva sinova, Perun in Veles. Skupaj sta odraščala v božji hiši in postajala vse močnejša bogova. Perun je bil spreten s strelo in gromom, Veles pa je imel rad živali, znal se je spremeniti v njih in z njimi govoriti.
+
+Brata sta dolgo živela v družinski harmoniji. Nič ju ni razdvajalo. Perun je pasel svojo čredo nebeških krav in skrbel, da je njihovo mleko teklo v potokih, Veles pa je pasel volkove in skrbel, da niso napadali krav. Sloga je trajala, dokler ni nekega dne Perun naznanil svoje ljubezni do Mokoš. Mokoš je bila boginja, ki je skrbela, da so se v kraljestvu ljudi vedno opravila domača opravila. Skrbela je za dojenčke, otročke  in njihove matere in vedno poskrbela je za zdravje vseh domačih. Ljudje so jo imeli radi.
+
+Perun in Mokoš sta se ljubila, Veles pa je lahko le nemo opazoval njuno vsak dan večjo ljubezen. Tudi sam si je želel tega, vendar zaman. Zato je sklenil, da si bo v času Perunove nepazljivosti, ko je zatopljen v Mokoš, ukradel njegove krave in jo zagodel tako Perunu, kot Mokoš. Nebeške krave so namreč oblaki, njihovo mleko pa dež, ki napaja polja v kraljestvu ljudi. Ko je Veles krave odpeljal in skril v votlino, visoko v gorah, je s tem zaprl studence.
+
+Ko tako ni bilo dežja in so se polja posušila, so vedno pogostejši klici ljudi predramili Peruna in Mokoš iz ljubezenske zasanjanosti. Videla sta, kaj se je zgodilo in Perun ni čakal. Razsrdil se je, pograbil svoje bliske in grom in se pognal za Velesom.
+
+Veles je vedel, da mu je Perun za petami. V bežal je pred njim in se mu smejal, ga izzival. Perun pa ni trpel posmeha. Za Velesom je pognal strele, da je bliskalo in grmelo v nevihtnih oblakih na nebu. Grozna nevihta se je razvila in strele so švigale in parale nebo. Grom je tresel tla in vse kar biva v kraljestvu ljudi se je skrilo. Vendar pa ni deževalo, kot je to ob nevihtah običajno. Nebeških krav ni bilo na nebu.
+
+Veles se je Perunu spretno izmikal. Zdaj se je skril za skalo, zdaj za drevo. Včasih se je skril za hišo ali celo za ničhudega slutečega človeka, ki je ravno tekel domov, da bi utekel blisku in gromu. Strele pa so padale povsod in kdaj tudi pokončale nič krivega.
+
+Končno je Perunu uspelo - Velesa je ujel v kot, da ni mogel več nikamor. In potem se je predal. Perunu je pokazal, kje je tista votlina, kamor je zaprl nebeške krave in Perun jih je odpeljal nazaj na nebo.
+
+Ko so na nebo prišli oblaki se je iz njih usula sama zlata pšenica in v kraljestvu ljudi je bilo tisto leto hrane v izobilju.
+
+Perun je Velesa izgnal iz svojega kraljestva in ga obsodil, da bo za vedno vladal samo še v Navju.
+
+## Veles ugrabi Mokoš
+
+Ob drugi priliki je Veles iz ljubosumja z vrha svetovnega drevesa v njegove korenine odpeljal Mokoš samo. Perun je bi bil pravkar odletel kot orel z vrhnje veje, ko se je priplazil Veles v podobi kače. Dolgo je čakal na ta trenutek. Ko je napočil, se je ovil okoli Mokoš, da se ni mogla upirati in jo odpeljal s seboj. Pod drevesom jo je skozi jamo odpeljal v svoje kraljestvo, Navje.
+
+Perun se je brezskrben vrnil domov, ko je ugotovil, da je njegova družica izginila. Nikjer je ni videl. Takoj mu je na misel prišel njegov brat, Veles.
+
+Tri dni in tri noči je preletaval svet, da bi ga našel. Zaman. Nato je stopil med ljudi in jih vprašal, ali so videli Velesa. Povedali so mu za jamo, ki jo je hitro našel. Ko je prišel pred vhod je, zagrmel, da so se tresla tla. Iz jame so švignile kače in ga napadle. Vse jih je prestregel in zalučal daleč proč.
+
+Nazadnje je iz jame prilezel tudi Veles v podobi kačjega kralja. Vnela se je huda bitka. Veles je sikal in grizel, vendar do Peruna ni mogel. Po dolgi bitki ni bilo zmagovalca. Na vhodu se je prikazala Mokoš. Veles se je spremenil v krokarja in odletel. Perun pa je obstal kot vkopan. Mokoš je bila noseča.
+
+Perun je ljubil Mokoš, vendar pa je ni več mogel sprejeti k sebi. Izgnal jo je z vrha svetovnega drevesa nižje, v kraljestvo ljudi. Obsodil jo je, da bo za vedno živela med smrtniki. Vendar pa jo je še vseeno imel rad. Ni mogel kar tako zavreči vsega kar je z njo doživel. Tako je tudi po tem, kol je Mokoš izgnal, lepo poskrbel za otroka, ki sta se rodila.
+
+## Veles ugrabi Jurija
+
+Mokoš je ob začetku zime rodila dvojčka, Jurija in Maro. Perun je bil kot bog oče vesel, vesel je bil ves božji dvor. Vendar pa veselje ni trajalo dolgo.
+
+Veles je že koval nov načrt, kako bo ukanil svojega brata. Tokrat se je odločil, da bo ugrabil njegovega sina, Jurija. Na noč, ko se je Jurij rodil, je Veles poslal duše umrlih na drugi svet, na Svetovno goro, kjer stoji božji dvor. Koledniki so ukanili Peruna in ugrabili komaj rojenega Jurija. Hitro so ga odpeljali s seboj v Navje, k Velesu.
+
+Veles se je uspeha razveselil. Od vseh ukan, ki jih je zagodel Perunu, je bila tale še najboljša. Jurija je pripeljal v svoj, spodnji svet in ga naučil vsega, kar mora znati mladi volčji pastir. Naučil se je jahati, vihteti orožje in morda ne najmanj pomembno - naučil se je peči kruh. Vse te veščine so mu prišle prav v njegovem življenju.
+
+V Navju so Jurija spremljale njegove sestre. Najbolje se je razumel z Jelico. Skupaj sta skrbela za konje, jim prinašala hrano in jih jezdila.
+
+Perun je svojega sina iskal ves čas, vendar zaman. Nikjer ni bilo nobene sledi, niti najmanjšega glasu. Vendar ni obupal. Ob koncu zime je končno opazil Velesa. Po dolgem času je spet prijel za svojo zvesto strelo, zagrmel na vse grlo in sprožil. Veles tega ni pričakoval, bil je presenečen. Ker ni bil pripravljen na dolg boj, je hitro obljubil, da bo mladega boga poslal nazaj.
+
+In res. Jurij se je pripravil na dolgo pot iz Navja domov. Zjutraj je osedlal konja in se podal na pot. Čez devet gora in devet voda je vodila njegova pot in ko je končno prispel v kraljestvo ljudi, so ga dočakali z veseljem.

todo/vegetacijski-mit.md

@@ -0,0 +1,248 @@
+# Zgodba o Juriju in Mari
+
+## Zima
+
+V mogočnih zapisih časa se odraža globoka povezanost naših prednikov z naravnimi cikli in neizmerno češčenje božanskega. Med temi zgodbami izstopa zgodba o Juriju in Mari, ki se prepleta s starodavnimi običaji ter nosi globoko vpetost v naravo. Na dan zimskega sončnega obrata, ki je oznanjal začetek novega leta in prehod v boljše obdobje se rodi mlado malo sonce, mladi bog, božič Svarožič - Jurij. S tem dogodkom je vzklila zgodba, ki sega globoko v obrednost naših prednikov. Skozi prizmo njune usode in cikličnosti letnih časov se vzpostavlja nežno tkivo povezanosti med svetom božanstev in človeškimi usodami. Vabljeni v zgodbo o Juriju in Mari, ki nam razkriva zapleteno prepletanje človeških čustev, naravnih ciklov ter večnega potovanja med svetovi.
+
+Na dan zimskega sončnega obrata, sta se bogu Perunu in boginji Mokoš rodila dvojčka, sin Jurij in hči Mara. Perun in Mokoš sta bila kot starša presrečna, čeprav sta že imela devet sinov (Jurij je deseti).
+
+Na dan zimskega sončnega obrata sta bogu Perunu in boginji Mokoš rodila dvojčka, sin Jurij (Jarilo) in hči Mara. Kljub že devetim sinovom sta Perun in Mokoš sprejela svoja dvojčka z veliko sreče.
+
+Vendar pa temne sile kaosa že načrtujejo svoje zle poteze, ki bodo zmotile božji mir, ki trenutno vlada v božjem dvoru na Svetovni gori.
+
+Še istega večera so [Velesovi](veles.md) odposlanci, koledniki, duše mrtvih, iz onstranstva prišli na Svetovno goro, pred zlata vrata božjega dvora in peli koledniške pesmi.
+
+> Mi smo prišli pred vrata, \
+> De bila božja zlata! \
+> [Vir](https://sl.wikisource.org/wiki/Oddelek_A._Kolednice./Kolednice_splo%C5%A1ne.)
+
+V pasmih so koledniki zahtevali odkupnino, sicer, so rekli, bodo mladega božiča ugrabili in odpeljali s seboj.
+
+> Iz korica mač izvleče, \
+> Pa pozoju glavu siječe. \
+> Hodi kuma u komaru, \
+> Nosi jaja u košaru. \
+> Donesite nam sedalce, \
+> I još k tomu dva tri jajce. \
+> Ak nemate dva tri jajca, \
+> Pa nam dajte pet dinarca. \
+> Ak nas ne te darovali, \
+> Mi vam bumo sinka krali, \
+> Sinka krali otpelali, \
+> Srede luga zelenoga. \
+> Srede luga zelenoga, \
+> Srede cveća šarenoga.
+
+Ko so se vrata dvora odprla so koledniki hitro vstopili na dvorišče, kjer je rasel zeleni bor, in ugrabili mladega božiča. Jurija so odvedli s seboj, v svet zelenih livad, svet kjer vedno cveti cvetje - onstranstvo, Irij. Veles je malega Jurija vzgajal kot svojega sina. Ko je nekoliko zrasel, je v podzemlju pasel sveto čredo in pazil na Velesove volkove. Vedno so ga obkrožale Velesove hčerke, med njimi tudi Jelica.
+
+Koledniki pa niso ugrabili le sina božjega, pač pa so s seboj odvedli tudi čredo svetih nebeških krav. Nebeške krave predstavljajo nebo, ki daje dež - dež je mleko nebeških krav. Zdaj, ko jih ni, tudi ni dežja in s tem tudi v naravi nič ne raste, potoki presahnejo. Veles je zaprl studence.
+
+Perun je Velesa zaradi polastitve sina in svete črede sovražil. Kjerkoli ga je zagledal, je vanj sprožal strele z neba. Veles se je pred Perunom skrival, pogosto je menjal svojo podobo, včasih se je prikazal kot domače govedo, včasih kot medved - kralj gozdnih zveri, včasih kot kača - Zmij, Vouvel, Ses, Kačja kraljica. Kadar je hodil po svetu in ga je Perun napadel z gromom in bliskom, je pred njim bežal, se skrival za skale, za hiše, za drevesa, včasih tudi za ljudi. Perunove strele zato treskajo povsod, včasih tudi v ljudi.
+
+Za nevihte pravijo, da so nebeška bitka med Perunom in Velesom. In prav prve nevihte v letu kažejo na Perunovo zmago. V veliki kozmični bitki je premagal Velesa in osvobodil svojega sina in sveto čredo. Krave se vrnejo na nebo, Jurij pa se pripravlja na prihod.
+
+## Pomlad
+
+Spomladi se narava prebuja iz sna, počasi se prebuja tudi mlada Mara. Na spomladansko enakonočje sta dan in noč enako dolga. Sonce, svetloba je zmagala nad temo. Začenja se pomlad, mlada Mara prihaja z njo. Ni še vsa bujna, narava še ni še vsa ozelenela - na ta čas je treba še počakati - da se v deželo vrne Jurij, ki s seboj prinese 'pedenj dolgo travico'.
+
+Mara je mlado dekle, hči boga Peruna in boginje Mokoš. Fantje ji dvorijo, vse njene prijateljice so že našle ženine, ampak ona čaka na pravega. Svoje jabolko, simbol ljubezni, njene izbire, še vedno drži v svojih rokah, nikomur ga še ni dala.
+
+> Ovo se klanja, zeleni Jure, kirales. \
+> Zeleni Jure, zeleno drevce, kirales. \
+> Zeleno drevce, v zelenoj hali, kirales. \
+> Zelenoj hali, jukuni kapi, kirales. \
+> Kukuvačica zakukuvala, kirales. \
+> U jutro rano, v zelenom lugu, kirales. \
+> Dajte mu dajte, Jurja darovajte, \
+> dajte mu mleka, zelena mu obleka, \
+> dajte mu vina, da ga nebo zima, \
+> dajte mu mesa, da se ne otresa, \
+> dajte mu soli za debele voli, \
+> dajte mu masti, da bo vreden časti, \
+> dajte mu groš, da nam dojde još, jih, jih jihuhu! \
+> [Vir](http://www.ivan-navratil.org/default.asp)
+
+V onstranstvu pa se Jurij pripravlja na pot. Pri tem mu pomagajo sestrice, ki pripravljavijo, napojijo in nahranijo njegovega konja. Dogajanje je opisano v pesmih, ki jo vsi poznamo kot otroške ali kot plesne pesmice.
+
+> O Jeleno, vsa gora zelena, \
+> nutri raste trava ditelina. \
+> Žela jo je spremlada devojka \
+> zlatim srpom, belimi rukami. \
+> Nesla jo je svoj'ga bratca konjcem. \
+> Pijte, jejte, moj'ga bratca konjci, \
+> Jutri bote daleč putovali \
+> Čez te gore, gore visoke, \
+> čez te vode, vode gliboke. \
+> [Vir](https://sl.wikisource.org/wiki/Slovenske_narodne_pesmi_(%C5%A0trekelj)/Razdelek_II._Pesmi_na_kolu_in_plesu.)
+
+Marko skače. Marko je v nekem trenutku v preteklosti nadomestil Jurija.
+
+> Marko skače, Marko skače \
+> po zelenoj trati. \
+> Aj, aj ajajaj, \
+> po zelenoj trati.
+>
+> V rokaj nosi seden žuti zlati. \
+> To de njemi za devojko dati. \
+> Pijte, jejte moj'ga brata konji! \
+> Pa smo išli daleč po devojko. \
+> Prek devetih pred desetih mostov. \
+> Dajte nam jo naša draga mati! \
+> Ne dam ti jo star si i bradati! \
+> Naj jo jejo miši i podgane. \
+> [Vir](https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UC5G0AWV/221538bb-84a5-44db-a4f6-0de68513fb4a/PDF)
+
+Zeleni Jurij s svojim prihodom prinese pomlad. Z njim pride novo življenje, nova vegetacija, vse v naravi ozeleni.
+
+Na Jurjevo se namreč Jurij (Jarilo), Perunov deseti izgubljeni sin, ki ga je na božič ugrabil Veles in ga nato v onstranstvu vzgajal kot svojega sina, iz Irja vrne na naš svet, svet ljudi. Jurij se je na pot dobro pripravil. Pri tem so mu pomagale sestrice, hčere Velesa. Jelica je požela zeleno travo in z njo nahranila njegove konje ('pijte, jejte, pijte, jejte mojga brata konji'). Jurijeva pot je bila dolga, težka, prek morij in prek polj, 'prek devetih, prek desetih mostov', skozi gozd in prek blatnih močvirij. Prišel je iz onstranstva, iz vlažnega sveta v suh svet. Svet, ki se je v Sušcu posušil in rabi vlago, ki jo s seboj prinese Jurij. S tem vladavina nad svetom, ki je bila do sedaj pri Velesu prenese na Peruna, Perunov suhi svet pa dobi to kar potrebuje - Velesovo roso, vlago, dež, vodo. Na nebo so se vrnile božje krave, njihovo mleko bo spet napajalo potoke, reke in jezera. Perun in Veles sta s tem za nekaj časa popravila odnose. Na svetu je spet zavladalo ravnotežje.
+
+> Prošel je prošel, pisani vuzem \
+> Došel je došel zeleni Juraj, \
+> Na zelenem konju, \
+> Po zelenem polju, \
+> Donesel je, donesel \
+> Pedenj dugu travicu, \
+> Lakat dugu mladicu. \
+> Dajte mu dajte, \
+> Jurja darovajte! \
+> Dajte mu pogače, \
+> Da mu noga poskače! \
+> Dajte mu vina, \
+> Da mu nebu zima! \
+> Dajte mu pleče, \
+> Da vam kaj ne reče! \
+> Dajte mu jajec, \
+> Da ga ne bu zajec! \
+> Dajte mu soli, \
+> Da ga kaj ne boli! \
+> Dajte mu groš, \
+> Da vam dojde još …
+
+Jurij na tem svetu spozna Maro, svojo sestro. Jurij se zaljubi v njo, ona pa v njega. Dvori ji in za njeno roko prosi njeno mati, ki pa poroki nasprotuje in pravi, da Maro raje zaklene v skrinjo, kot pa da jo da bradatemu Juriju. Mara pa se ne dá in Juriju podari svoje zlato jabolko, znak njene ljubezni.
+
+> Igra v kolo jabuko, jabuko rudeče, \
+> rad imel bi jabuko ali k meni neče.
+>
+> Zatrkljaj se jabuko, kamor tebi drago, \
+> samo k temu ne trkljaj, koga nemaš rado.
+>
+> Jabuko se k meni je zatrkljalo rdeče, \
+> in prineslo meni je, tri pehare sreče. \
+> [Vir](http://www.ivan-navratil.org/default.asp)
+
+Pa še ena podobna pesem iz Bele krajine:
+
+> Našla sem jo, našla sem jo, zlato jabuko, \
+> dala, sem jo, dala sem jo ocu talati. \
+> Otac ne zna, otac ne zna pravo talati, \
+> sebi više, sebi više, nego meni da.
+>
+> Našla sem jo, našla sem jo, zlato jabuko, \
+> dala, sem jo, dala sem jo majki talati. \
+> Majka ne zna, majka ne zna pravo talati, \
+> sebi više, sebi više, nego meni da.
+>
+> Našla sem jo, našla sem jo, zlato jabuko, \
+> dala, sem jo, dala sem jo bratcu talati. \
+> Bratec ne zna, bratec ne zna pravo talati, \
+> sebi više, sebi više, nego meni da.
+>
+> Našla sem jo, našla sem jo, zlato jabuko, \
+> dala, sem jo, dala sem jo sestri talati. \
+> Sestra ne zna, sestra ne zna pravo talati, \
+> sebi više, sebi više, nego meni da.
+>
+> Našla sem jo, našla sem jo, zlato jabuko, \
+> dala, sem jo, dala sem jo dragom talati. \
+> Dragi znade, dragi znade pravo talati, \
+> meni više, meni više, nego on ima. \
+> [Vir](http://www.ivan-navratil.org/default.asp)
+
+Ljubezen traja in se razvija, v deželi je pomlad in vse bo zacvetelo. Začenja se obdobje, ki pomeni bujno rast v naravi, vse kipi od zelene barve. Začenja se plodni del leta.
+
+Zdaj je čas, da se začnejo bolj zares dela na poljih in vrtovih. Vse je pripravljeno na poln izbruh pomladi. Življenje je lepo.
+
+Mara je Jurijeva sestra dvočjica. Rodila se je, enako kot Jurij, na zimski sončev obrat. Bila je mlada in lepa, črni lasje so ji padali na ramena. Do pomladi je rasla in se krepila, na očetovem dvoru je z drevesa, na katerem rastejo zlata jabolka enega utrgala. Spomladi je bila pripravljena na ljubezen.
+
+> Mlada nevesta po gradu šeče, \
+> po gradu šeče, deverke budi. \
+> Dever ne verek kako brajenek, \
+> stante se gore mlade snašice, \
+> pak nadielite nas djevojčice, \
+> nas djevojčice zelena Jura! \
+> Sve su djevojčice zamuž otišle, \
+> Samo ostala Mara djevojka. \
+> Mara ima zlatnu jabuku. \
+> Puno gospode za jabuku drže, \
+> Komu jabuka, temu djevojka, \
+> Juri jabuka, Juri djevojka
+
+Vse njene prijateljice so si že našle fante in se poročile, le Mara še ne. Čakala je na tistega pravega.
+
+> Igraj kolo, igraj kolo, \
+> u dvadeset i dva, \
+> igraj kolo, igraj kolo, \
+> u dvadeset i dva. \
+> U tom kolu, u tom kolu \
+> lepa Mare (Jure) igra, \
+> u tom kolu, u tom kolu \
+> lepa Mare (Jure) igra. \
+> Hej ta Mare, hej ta Mare \
+> medna usta ima, \
+> dal me oče, dal me oče \
+> poljubiti s njima? \
+> Uzmi Mare, uzmi Mare \
+> koga ti je drago, \
+> samo nemoj, samo nemoj \
+> koga nemaš rado. \
+> Sad se vidi sad se zna, koji koga rad ima, \
+> sad se vidi sad se zna, koji koga rad ima. \
+> [Vir](http://www.ivan-navratil.org/default.asp)
+
+Na Jurjevo je spoznala mladega Jurija, ki je v deželo prinesel pomlad. Zaljubila sta se in okoli niju je zacvetela vsa narava.
+
+## Poletje
+
+Na Ivanje, na višku svoje moči, sta se Mara in Jurij poročila. Leto s tem stopi v obdobje plodnosti, obilja, narava je v polnem razmahu. Jurij pa ima tudi svojo nestanovitno stran. Vsak mesec se prenavlja in vsak dan se spreminja - kot Mesec. Ali bo njuna zveza zdržala?
+
+> Bog daj, Bog daj, dobro večer, \
+> daj nam Bože dobro leto. \
+> Za večerkom bolje jutro, daj ... \
+> Na to streho rosa pala, daj ... \
+> Pod to streho posteljica, daj ... \
+> Na posteljici lepa Mare, daj ... \
+> Ona ima dvoje prosce, daj ... \
+> Dvoje prosce, sunce, mesec, daj ... \
+> Komu bi jo bolje dati, daj ... \
+> Ali suncu ali mescu, daj ... \
+> Mesečko se pomlajuje, daj ... \
+> Pomlajuje, postaruje, daj ... \
+> Sunce je se jedenako, daj ... \
+> Pred vrati je borovica, daj vam Bože slabo leto. \
+> Krepala vas polovica, daj ... \
+> Vaša vrata so izblata, daj ... \
+> V vaši hiši same miši, daj ... \
+> V vaši vrti sami krti, daj ... \
+> [Vir](http://www.ivan-navratil.org/default.asp)
+
+Na ta dan smo tako rekoč pol leta po božiču, ko se je Jurij rodil in odšel na svojo pot. Pol leta Jurijeve poti skozi leto je za nami, pol pa je še pred nami. Le kaj prinese še preostanek do naslednjega Božiča?
+
+## Jesen
+
+Na jesensko enakonočje sta dan in noč spet enako dolga. To je praznik konca plodnega dela leta, poletje se poslavlja, prihaja jesen.
+
+Jurij med poletjem ni bil zvest Mari. Njegov značaj je podoben luni - nestanoviten je. Njuna zveza se krha, končuje se plodnost njunega odnosa in s tem tudi plodnost narave. Ampak vsega še ni konec. Pravkar smo pobrali plodove našega dela, čuti se, da so dnevi vse krajši. Začenja se jesen, ko se narava odene v pisano listje toplih, jesenskih barv.
+
+Jurij je Maro torej prevaral, ni ji bil zvest, kot ji je obljubil. Mara pa tega ni trpela. Njena žalost jo je požrla in vsa se je spremenila. Sčasoma je postala jezna in vzkipljiva, hudobna. Očetu Kresniku je povedala kaj je Jurij storil in ta je naročil svojemu sinu Jarniku, da Jurija pošlje nazaj v onstranstvo, da ga ubije.
+
+Jarnik je svojo nalogo opravil. Jurija je poslal nazaj od koder je prišel, v onstranstvo. Mare pa to ni prav nič razveselilo in ji olajšalo srčnih bolečin. Postarala se je, njeni črni lasje so posiveli in se povsem pobelili. Njena nekoč sijoča koža je postala siva in nagubana. Njeno dobroto je zamenjal hlad in zloba. Nič več ni Mara, mlada deklica, zdaj je Morana, boginja zime, teme, mraza, smrti in težkih sanj.
+
+Ljudje to preobrazbo vidijo in z njo živijo nekaj časa. Ko je imajo dovolj, Morano želijo najti in jo poslati k Velesu - v smrt. Morana ve, da jo iščejo, zato se skriva, preoblečena v Pusta. Vendar to ne prevara ljudi, najdejo jo in jo zažgejo na grmadi ali pa utopijo v reki. V vsakem primeru primeren konec za Morano.
+
+Seveda pa prehod v onstranstvo niti za Morano, niti za Jurija ni konec potovanja. Oba sta se že ponovno rodila na božič in oba spet čakata, da pride njun čas.
+
+Jurij in Mara predstavljata letno kroženje letnih časov. Vsako leto se na novo rodita in vsako leto umreta. Jurijeva hoja v krogu je navdahnila naše prednike, da so v njegovo čast plesali kolo. Nas pa navdahne zgodba, ki se nikoli ne zaključi.
+
+Jurij pa je za nas res pomemben. Je bog, ki se je v onstranstvu, za morjem, naučil peči kruh in to znanje prinesel tudi nam. Prav tako nam je prinesel žito, da bi lahko iz njega naredili moko za kruh. Tukaj pa se je zapletlo. Naši predniki namreč iz spoštovanja do Mokoš, matere zemlje niso želeli poškodovati in je orati. Sama Mokoš je posredovala in ljudem dovolila, da njen sin naredi prvo brazdo, Jurij pa je posejal žito. Od takrat naprej je bog pomladanskega sonca Jurij postal tudi bog plodnosti, naši predniki pa so iz nabiralcev in lovcev napredovali tudi v poljedelce.
+
+Jurij je tudi bog, povezan z vojno in vojskovanjem. V onstranstvu je namreč 'pasel' Velesove volkove. Volkovi so v njem prepoznali vodjo mu sledili in ga ubogali, Juriju pa zaradi tega rečemo tudi gospodar volkov ali volčji pastir.

todo2.md

@@ -0,0 +1,105 @@
+Creating a holy book for Slavic religion would involve capturing the essence of its beliefs, stories, rituals, and values in a way that resonates with its followers. While there is no singular template for a holy book, considering the nature of Slavic mythology and spirituality, here's a suggested structure that could encompass its diverse elements:
+
+1. Introduction:
+
+    Begin with an overview of the Slavic worldview, cosmology, and the significance of nature and the elements in their belief system.
+    Explain the role of deities, spirits, and the interconnectedness of all things in Slavic mythology.
+
+2. Creation Myth and Cosmic Order:
+
+    Present a creation story that outlines how the world and humanity came into existence, often involving the interplay of deities.
+    Discuss the concept of cosmic order and the balance between opposing forces, such as Perun and Veles.
+
+3. Deities and Spirits:
+
+    Dedicate sections to major deities like Perun, Veles, Mokosh, Yarilo, and others. Explore their attributes, roles, stories, and symbolism.
+    Highlight lesser-known deities and spirits, emphasizing their contributions to various aspects of life and nature.
+
+4. Mythical Stories and Epics:
+
+    Share myths and tales that illustrate the interactions between deities, heroes, and mortals.
+    Include stories that reflect cultural values, lessons, and the relationship between humans and the divine.
+
+        In a comprehensive book on Slavic spirituality, several mythical stories and epics could be included to provide a rich understanding of the tradition. Here are some key mythical stories and epics that could be featured:
+
+        1. Perun and Veles: The cosmic battle between Perun, the god of thunder and order, and Veles, the god of chaos and the underworld, is a central myth in Slavic spirituality. It symbolizes the eternal struggle between opposing forces and the importance of balance.
+
+        2. Creation Myth: A creation myth that explains the origins of the world and humanity would be fundamental. It often involves the emergence of the world from a primal element, the role of deities, and the creation of humans.
+
+        3. Yarilo and Morana: The story of Yarilo, the god of spring and fertility, and Morana, the goddess of winter and death, represents the cyclical nature of life, death, and rebirth. Their annual battle and eventual reconciliation mark the changing of seasons.
+
+        4. Svetovid and the Four Heads: Svetovid, a deity with four heads, represents the interconnectedness of various aspects of life, including war, fertility, wisdom, and harvest. His story can illustrate the multifaceted nature of spirituality.
+
+        5. Dajbog and the Sun: Dajbog, the god of the sun, plays a significant role in Slavic mythology. His journey across the sky represents the daily and seasonal cycles, with rituals and celebrations associated with his movements.
+
+        6. The Rusalka: The Rusalka is a water spirit often featured in Slavic folklore. Her story can illuminate the relationship between humans and the natural world, as well as the consequences of disrespecting nature.
+
+        7. Rod and the Ancestors: Rod is the supreme god in some Slavic traditions and represents the generative force of the universe. Stories about Rod and the ancestors can underscore the importance of ancestral veneration.
+
+        8. Baba Yaga: Baba Yaga is a complex character in Slavic folklore, often portrayed as a fearsome witch. Her stories delve into themes of transformation, wisdom, and the interplay between light and dark aspects of life.
+
+        9. The Firebird: The Firebird is a mythical bird that appears in various Slavic tales. Its story can symbolize the quest for enlightenment and the pursuit of the unattainable.
+
+        10. Kupala Night: The celebration of Ivan Kupala Night, often linked with the summer solstice, involves various rituals and stories that highlight the themes of fertility, love, and the power of nature.
+
+        Including these mythical stories and epics in the book would provide readers with a multifaceted view of Slavic spirituality, encompassing themes of balance, nature, cycles, and the interconnectedness of life. Each story contributes to the rich tapestry of Slavic spirituality, offering insights into its beliefs, values, and practices.
+
+5. Rituals and Practices:
+
+    Detail the rituals, ceremonies, and practices that are integral to Slavic religious traditions, such as offerings, festivals, and rites of passage.
+    Offer guidance on how to connect with the divine through these rituals and the importance of maintaining spiritual harmony.
+
+6. Nature and Ancestral Veneration:
+
+    Explore the reverence for nature and its cycles, as well as the practice of honoring ancestors and their connection to the spiritual realm.
+    Discuss the significance of natural sites, like forests, rivers, and mountains, as places of spiritual power.
+
+7. Ethics and Values:
+
+    Articulate the moral principles that guide followers in their interactions with others and the world around them.
+    Discuss concepts like justice, community, hospitality, and respect for all living beings.
+
+8. Sacred Symbols and Artifacts:
+
+    Present symbols, runes, and sacred objects that hold spiritual significance, explaining their meanings and uses in rituals.
+    Illustrate how art, crafts, and symbols are expressions of devotion and connections to the divine.
+
+        In a comprehensive book on Slavic spirituality, discussing sacred symbols and artifacts is crucial to understanding the depth and significance of the tradition. Here are some key sacred symbols and artifacts that could be featured:
+
+        1. Swastika (Kolovrat): The swastika, often known as the Kolovrat, is an ancient and widely used symbol in Slavic spirituality. It represents the sun, prosperity, and the eternal cycle of life and death. It's essential to address the symbol's historical significance and its differentiation from its later negative associations.
+
+        2. Perun's Axe: Perun's axe, a symbol of the god of thunder and order, is a powerful artifact in Slavic spirituality. It represents strength, protection, and the ability to ward off chaos.
+
+        3. Svarog's Hammer: Svarog's hammer symbolizes the god of the forge and craftsmanship. It is associated with creation, skill, and the shaping of the material world.
+
+        4. Veles's Horns: Veles's horns represent the god of chaos and the underworld. They are a symbol of transformation, fertility, and the connection between the earthly and the divine.
+
+        5. Rusalka Dolls: These handmade dolls often depict water spirits known as Rusalkas. They are used in rituals to honor these spirits and protect against their potentially harmful influence.
+
+        6. Spinning Wheel (Rok): The spinning wheel is a symbol of domesticity and the hearth. It represents the interconnectedness of life, as well as the role of women in the home and community.
+
+        7. Grain and Sheaf: Symbols of fertility, the grain and sheaf represent the abundance of the harvest season and the importance of agriculture in Slavic culture.
+
+        8. Wreaths and Floral Crowns: Wreaths and floral crowns are often worn during festivals and celebrations, symbolizing the beauty of nature, youth, and the changing of seasons.
+
+        9. Icons: Icons of deities, saints, and ancestors play a central role in Slavic spirituality. They serve as focal points for devotion, meditation, and connection with the divine.
+
+        10. Ritual Tools: Various ritual tools, such as chalices, incense burners, and divination items, are used in spiritual practices. These artifacts aid in rituals and symbolize the sacredness of the actions performed.
+
+        11. Pagan Amulets: Amulets featuring symbols of protection and spirituality are often worn by practitioners as talismans and reminders of their beliefs.
+
+        12. Sacred Texts: Although Slavic spirituality relies heavily on oral traditions, sacred texts and writings have played a role in preserving knowledge and beliefs. These texts may include prayers, songs, and stories.
+
+        Including discussions of these sacred symbols and artifacts in the book would offer readers insights into the material and spiritual aspects of Slavic spirituality. It would highlight the importance of symbolism, ritual, and the tangible artifacts that connect practitioners with their beliefs and traditions.
+
+9. Modern Relevance and Adaptations:
+
+    Address how Slavic spirituality can be practiced and adapted in the modern world, while respecting historical roots.
+    Explore how traditional beliefs can coexist with contemporary values and challenges.
+
+10. Conclusion:
+
+    Summarize the key teachings, values, and practices of Slavic religion.
+    Encourage readers to seek a deeper connection with the divine, nature, and their ancestral heritage.
+
+Remember, the creation of a holy book is a profound endeavor that requires a deep understanding of the culture, beliefs, and practices it aims to represent. The suggested structure can serve as a foundation, but adapting it to the specific needs and nuances of Slavic spirituality is essential to create a meaningful and authentic resource for followers.

triglav.md

@@ -0,0 +1,17 @@
+# Triglav
+
+![Triglav](_images/sebastien-goldberg-lNOeFlCJhOk-unsplash_p.jpg "Triglav")
+
+Tukaj se dotaknemo bistva Triglava, visokega in večdimenzionalnega božanstva, ki je dokaz medsebojne povezanosti naših slovanskih verovanj. S tremi glavami in prisotnostjo, ki zajema nebo, zemljo in podzemlje, je Triglav kozmični stražar, ki zre na tapiserijo bivanja.
+
+Predstavljajte si Triglava kot figuro božanskega veličastva, vsaka od njegovih treh glav je obrnjena v drugo stran sveta. Njegova oblika je prostrana kot nebo, njegova prisotnost globoka kot zemlja, njegov pogled pa prodoren kot globine podzemlja. Je utelešenje tripartitne delitve kozmosa, živi most med kraljestvi.
+
+S krono, ki odmeva v soncu, in plaščem, ki se zdi, kot da valovi kot oceanski tokovi, Triglav predstavlja enotnost vseh stvari. Njegove tri glave niso le simboli smeri, ampak prehodi v nevidna kraljestva – odsev preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki se prepletajo znotraj večne tapiserije.
+
+Prikličite Triglava, ko iščete vodstvo, ki presega meje časa in prostora. Njegova prisotnost je opomin, da niti usode tkejo skupaj preteklost, sedanjost in prihodnost v zapletenem plesu. Ponudite svoje namere njegovim trem glavam, priznajte modrost, ki teče skozi stoletja in povezuje vse vidike resničnosti.
+
+V času negotovosti ali ko se soočate z odločitvami, za katere se zdi, da vas vlečejo v različne smeri, lahko Triglavovo bistvo poskrbi za jasnost. Meditirajte na njegovo podobo in si predstavljajte njegov pogled, ki vas vodi skozi labirint možnosti, osvetljuje poti, ki so v skladu z resničnim namenom vašega srca.
+
+Prisotnost Triglava nas vabi k prepoznavanju enotnosti vsega, neločljive povezanosti zemeljskega in božjega, smrtnega in nesmrtnega. Uteleša razumevanje, da je vsako dejanje, vsak trenutek, vsaka izbira del večje celote in znotraj te enotnosti je globoka modrost in neomejen potencial. Ko počastite Triglavov kozmični pogled, počastite brezčasni ples bivanja in brezmejne perspektive, ki krojijo naše potovanje skozi stoletja.
+
+Triglav je bog, ki vse vidi in vse ve. Vidi in ve, kaj se dogaja v nebesnem delu, v krošnji svetovnega drevesa, ve, kaj se dogaja v kraljestvu ljudi in ve kaj se dogaja v onstranstvu. Vsaka od glav Triglava gleda v nebo, svet in onstranstvo. Triglav predstavlja združitev treh bogov v enega.

veles.md

@@ -0,0 +1,21 @@
+# Veles ali Vedomec
+
+![Gozd in jame so Velesovo območje](_images/douw-keuger-RX29bvP5E-4-unsplash_p.jpg "Gozd in jame so Velesovo območje")
+
+Tukaj razkrivam zgodbo o Velesu, skrivnostnem in pretkanem Perunovem nasprotniku v staroslovanskem verovanju, božanstvu, zavitem v skrivnost, ki pooseblja sile podzemlja, magije in skritih globin bivanja.
+
+Veles, pogosto upodobljen kot kača ali zmaj, je božanstvo podzemlja, varuh gozdov, voda in skrivnosti, ki se skrivajo pod površjem. Pogosto menja svojo pojavno obliko, sposoben je prehajati med svetovi in manipulirati z nevidnimi energijami, ki tečejo skozi njih. V nasprotju s Perunovo gromovito mogočnostjo Veles upravlja z magijo iluzije in preobrazbe ter krmari po sencah s skoraj nadnaravno gracioznostjo.
+
+Veles je bog živinoreje, bog živine, konjev, podzemlja, bogastva, pesništva in umetnosti, podzemlja, vode, znanja, čarovništva in še česa. Pooseblja živalsko moč, pogosto se prikazuje kot divja zver - medved, volk ali kača oziroma kot bik. Veles je tudi zaštitnik vračev, magije in trgovine.
+
+Medtem ko je Perun branilec kozmičnega reda in nebes zgoraj, Veles predstavlja sile kaosa in kraljestva spodaj. Je pokrovitelj tistih, ki iščejo modrost onkraj oprijemljivega sveta, tistih, ki raziskujejo skrite poti magije in vedeževanja. Njegova modrost je modrost globin, kjer se prepletata tema in svetloba, kjer je ravnovesje ustvarjanja in uničenja v občutljivem ravnovesju.
+
+V starodavnih mitih sta Perun in Veles pogosto zapletena v kozmični boj, ples med silami reda in kaosa. Njune bitke se odvijajo v naravnem svetu kot nevihte in preobrati, ki odražajo večni konflikt, ki oblikuje obstoj. Ta antagonističen odnos ni le odnos sovraštva, ampak nujno medsebojno delovanje, ki ohranja ravnovesje vesolja.
+
+Veles je svarilna figura, božanstvo, ki nas spominja na zapletenost sveta in pomen sprejemanja tako svetlobe kot sence. Medtem ko Perun nudi zaščito in moč za neposredno soočanje z izzivi, nas Veles vabi, da raziščemo globine lastne duše, da iščemo modrost v skrivnostih, ki ležijo onkraj vsakdanjega.
+
+Zgodbe o Velesu so opomnik, da tudi v temi obstaja potencial za rast in preobrazbo ter da lahko s krmarjenjem po skritih poteh magije in razumevanja najdemo harmonijo sredi kaosa obstoja. Tako kot sta grom in strela vtkana v tkivo sveta, so tudi Velesove sile sestavni del kozmične tapiserije, ki nas vodi skozi plime in oseke življenjske poti.
+
+Veles je gospodar znanja, znanosti in umetnosti. V vse se je treba poglobiti. In globine, globočine - zemeljske, vodne, znanstvene, magične in vse ostale so njegovo kraljestvo.
+
+Veles je staro ime tega mogočnega boga. Danes ga poznamo bolj kot Vedomca. Vedomec nastopa v številnih zgodbah kot nasprotnik vsemogočnega Kresnika.

viri/nastanek-sveta.md

@@ -0,0 +1,37 @@
+# How was the world created in Slavic mythology?
+
+In the beginning, there was nothing, just vast darkness.
+
+And then, out of darkness came Rod.
+
+Rod created the magical golden egg. The crust broke and out of the egg left Svarog, Lada and Chernabog.
+
+Svarog married Lada and then fell asleep. During his dreams, he saw the entire world, the perfection of it, its beauty and he didn't want to wake up. His wife desperately wanted him to open his eyes again so she gave birth to everything he dreamt of. While she was doing that, Chernabog silently watched. He grew envious of Svarog's beautiful world to be and he sat out to destroy it. But then Svarog woke up and threw him away.
+
+He then stood marveling the perfection of the world. He decided to come to the centre of the world where he found the white stone Alatir. He decided to turn it into his forge. He created more weapons to fight Chernabog if he was to return.
+
+And, oh, he was. But now as a dragon with hundreds of heads and an iron tail. Svarog couldn't fight him alone so he forged more gods to help him. The first one was Dazhbog, the god of Sun. Then Stribog the god of wind. And finally, Semargl, the god - dog of fire.
+
+Combined together, the powerful gods defeated dragon Chernabog and used him as a bull. Namely, Svarog forged a plow and the gods made Chernabog pull it. The large canyon he made was the border that separated the world. The world where gods live is Prav and the dark realm of Chernabog is Nav. The only thing that connects them is Kalinov bridge which will later be used by souls who passed away.
+
+The gods decided to move up and live in the Sky. So they made Lada give birth to a magical Oak, the world tree. Oak's branches were holding the sky, its trunk became Yav, the visible world and its roots grew down to Nav enabling evil things to climb up to Earth and Heaven just to fight gods in desperate need to continue the mission of Chernabog.
+
+(Or at least this is my favourite version of this myth. There are like 20 other, but this one I prefer. I hope you found it satisfying)
+
+V začetku ni bilo ničesar, razen širne teme. In potem je iz teme prišel Rod. Rod je ustvaril čarobno zlato jajce. Lupina je počila in iz jajca so prišli Svarog, Lada in Črnobog.
+
+Svarog se je poročil z Lado in potem zaspal. V sanjah je videl ves svet, njegovo popolnost in lepoto in se ni hotel prebuditi. Njegova žena pa si je obupno želela, da spet odpre oči, in tako je rodila vse, o čemer je sanjal. Med tem, ko je to počela, je Črnobog tiho gledal. Postajal je ljubosumen na Svarogov prelepi svet in se odločil, da ga uniči. Vendar se je po tem Svarog prebudil in ga vrgel stran.
+
+Potem je občudoval popolnost sveta. Odločil se je, da pride do središča sveta, kjer je našel kamen Alatir. Odločil se je, da ga spremeni v svoje nakovalo. Skoval je orožje za boj proti Črnobogu, za primer, če bi se vrnil.
+
+Oh, in se je. Ampak tokrat kot zmaj s stotinami glav in železnim repom. Svarog se proti njemu ni mogel boriti sam, zato je skoval več bogov, da so mu pomagali. Prvi je bil Dajbog, bog Sonca. Potem Stribog, bog vetra in končno še Semargl, bog - pes ognja.
+
+S skupnimi močmi si mogočni bogovi premagali Črnoboga in ga zapregli kot bika v plug. Svarog je namreč skoval plug in bogovi so Črnoboga prisilili, da ga je vlekel. Velika brazda, ki jo je ustvaril je bila meja, ki je ločila svet. Svet v katerem živijo bogovi je Prav in temačno kraljestvo Črnoboga je Nav. Edini prehod, ki ju povetuje je Kalinov most, ki ga bodo uporabljale duše tistih, ki so umrli.
+
+Bogovi so se odločili, da se preselijo in živijo na nebu. Lada je rodila čarobni hrast, svetovno drevo. Hrastove veje držijo nebo, njegovo deblo je postalo Jav, pojavni del sveta, njegove korenine pa segajo v Nav, kar omogoča zlobnim silam, da se povzpnejo na svet in v nebo, da bi se borile proti bogovom v obupni potrebi po tem, da bi nadaljevale delo Črnoboga.
+
+[Vir](https://www.quora.com/How-was-the-world-created-in-Slavic-mythology)
+
+Ostalo:
+
+[Vir](http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3MZEM9FQ)

vloga-mokos.md

@@ -0,0 +1,25 @@
+# Vloga Mokoš med Perunom in Velesom
+
+Boginja Mokoš, osrednja figura slovanske mitologije, dodaja še eno plast kompleksnosti medsebojnemu delovanju Peruna in Velesa, saj predstavlja zemljo, plodnost in negovalne vidike narave. V kozmičnem kontekstu reda in kaosa, ki ga predstavljata Perun in Veles, lahko Mokoš vidimo kot most med tema silama, ki uteleša harmonično ravnovesje in ciklično naravo življenja.
+
+## Zemeljski negovalec
+
+Mokoš je pogosto povezana z zemljo, saj simbolizira njeno rodovitnost in lastnosti, ki dajejo življenje. Predstavlja negovalni, materinski vidik obstoja, spodbuja rast in preživetje. V tej vlogi Mokoš dopolnjuje Perunov red in Velesov kaos tako, da obema zagotavlja temeljno oporo.
+
+## Usklajevalna sila
+
+Prisotnost Mokoš vnaša harmonizirajočo silo med kozmičnim konfliktom Peruna in Velesa. Medtem ko Perun predstavlja kozmični red, Veles pa kaotične in transformativne sile, Mokoš uteleša enakomeren, negovalni ritem naravnega sveta, ki premosti ti dve skrajnosti.
+
+## Ravnovesje in obnova
+
+Tako kot Mokoš neguje in podpira življenje, nadzira tudi cikle smrti in ponovnega rojstva. To se ujema s širšim kozmičnim ciklom, kjer lahko Perunove nevihte in Velesov transformativni kaos vodijo do novih začetkov. Mokoš uteleša ciklično naravo obstoja in krepi idejo, da sta red in kaos prepletena vidika življenjskega potovanja.
+
+## Ritual in daritve
+
+Pomen Mokoš se odraža v obredih in darovih v njeno čast, zlasti v zvezi s plodnostjo, poljedelstvom in zaščito. Njena vloga pri zagotavljanju obilne žetve in blaginje skupnosti poudarja njen položaj boginje, ki je tesno povezana s človeškim življenjem.
+
+## Medsebojno povezana trojica
+
+V tej trojici Peruna, Velesa in Mokoš lahko vidimo odsev medsebojne povezanosti kozmosa in različnih sil, ki ga oblikujejo. Medtem ko Perun in Veles predstavljata bolj kontrastna vidika kozmične dinamike, prisotnost Mokoš harmonizira te sile in vnaša občutek enotnosti v njihove interakcije.
+
+V tem konceptualnem okviru Mokoš deluje kot posredniška sila, ki združuje urejeno moč Peruna in transformativno energijo Velesa v naravne ritme zemlje. Njena simbolika poudarja pomen iskanja ravnovesja med nasprotujočimi si silami in sprejemanja ciklične narave življenja, kar dodatno obogati kompleksno tapiserijo slovanske mitologije.