21 lines
3.7 KiB
Plaintext
21 lines
3.7 KiB
Plaintext
# Pisalni stroj Olympia Monica
|
|
|
|
Pod roke mi je prišel pisalni stroj Olympia Monica. Eden izmed mlajših mehanskih strojev, nekje iz sedemdesetih let. Kasnejši so bili že električni, ta pa je povsem mehanski. Izdelek nemške tovarne, ki je proizvajala pisarniške stroje skoraj sto let. In kolikor berem, so to bili eni boljših strojev na svetu.
|
|
|
|
Ta Monica je bila v kar dobrem stanju. Videlo se je, da so prejšnji lastniki v njeni okolici kadili, na njej je bila kakšna tona katrana. Malo je bila tudi zaprašena. Kakšne tri dni sem jo čistil. Izkaže se, da je to najlažje z vlažnimi krpicami za pomivanje tal. Čistilo na njih dela čudeže. Še največ težav je povzročal ostanek nalepke na ohišju. Po desetletjih sem bil očitno prvi, ki ga je posušeno, porumenelo lepilo motilo. Spravil sem ga dol. Ni je stvari, ki je malo WD40 ne odlepi. Nekaj kapljic in nekaj brisanja s papirnato brisačo, pa je petdeset let stara nalepka izginila. Najboljši del je, da plastike in logotipa, ki je bil čisto blizu nalepke, nisem poškodoval. Dobro opravljeno.
|
|
|
|
Sledilo je čiščenje notranjosti. Stroj je dokaj zaprt, težko prideš zraven. Nekaj prahu sem posesal kar s sesalcem, ostalo pa odstranil na vse mogoče načine. Palčke z vato to kar uporabne. In krpice za prah tudi. Po kakšnih dveh ali treh urah je bil stroj od znotraj dokaj čist. Še vseeno se je tu in tam pojavil kak kosem prahu, ki ga je bilo treba odstraniti.
|
|
|
|
Da bi dobil povsem funkcionalen stroj, je bilo treba menjati tudi pisalni trak. Toner bi rekli danes. Včasih si šel v papirnico in ga kupil kadarkoli si ga pač rabil. Proizvajal jih je Aero, tako da so bili vedno nekje blizu. No, danes je to cel projekt — nakup prek interneta, na katerega čakaš kak teden. In seveda ga ne proizvajajo pri nas, pač pa na Kitajskem, kupiš ga pa pri francoskem prodajalcu.
|
|
|
|
Po menjavi traku je stroj oživel. Še papir in sem že pisal. Presenetilo me je, kako udobna je v bistvu tipkovnica pisalnega stroja. Mehanske tipke, ki jih moraš zadeti s pravo silo, da se na papir prenesejo znaki, pa vseeno ne preveč, da bi pike in vejice v papir naredile luknje. Malo počasneje gre, kot z računalniško tipkovnico. In vse je treba malo bolj premisliti, ker ni tipke za izbris. Izbrišeš lahko … z uporabo belila. Nekaj ga je bilo še vedno popacanega na valju.
|
|
|
|
Stroj so menda uporabljali v delavnici, kjer je oče prejšnjega lastnika imel obrt. S strojem je občasno izpisal kak račun. Tudi zato je bil lepo ohranjen. Manjka samo zadnji naslon za papir, ki se je očitno nekoč odlomil.
|
|
|
|
Stroj je izdelan iz kovine, razen ohišja, ki je iz plastike. Kremno bel zgornji del ohišja je lepo obdržal svojo originalno barvo, prav nič ni porumenel. Prav veliko sonca ni videl. Ko ni v uporabi se stroj zapre v kovček. Plastični pokrov pokrije zgornji del stroja in skupaj s spodnjim tvori močno lupino. Ročaj na pokrovu omogoča relativno enostaven transport. Vse skupaj je zelo robustno in močno. Vseeno ga ne bi bilo dobro metati po tleh.
|
|
|
|
Olympia Monica je eden izmed vstopnih modelov. Nima veliko funkcij. Izbirnik barve traku je v bistvu edina takšna stvar. Mogoče še Margin Release (tipka, ki omogoča pisanje čez prednastavljeni rob). Nima tabulatorjev, ki jih imajo dražji modeli. Nima tipke z znakom za število “1” ali za število “0”. Prvo dobimo z malo črko “L”, drugo pa z veliko črko “O”. Na ta način so na tipkovnico spravili še nekaj posebnih znakov, ki jih sicer ne bi. Takšna tipkovnica je bila značilna za starejše modele, pa tudi za cenejše.
|
|
|
|
Stroj ni prav velik. Ampak niti ni prav majhen. V stanovanju zaseda nekaj prostora. Zato sem ga podaril. Moniki. Monica za Moniko. Upam, da bo na njem spisala kakšen roman.
|
|
|