# Še ena Pariška

Ja, junija je bil spet čas za malo Pariza. Nič kaj dosti za hodit okoli, ampak vsaj fina večerja je pa padla. Kot ponavadi smo bili tudi tokrat nastanjeni v bližini Rue de Passy. No, kakor kdo. Jaz sem bil ene dvajset minut stran. Ampak, če se dogovorimo, da gremo jest, pa pridem tudi tja.

Tokrat sem stanoval v hotelu Queens. Na dnu Avenue Mozart, in potem takoj za vogalom. Lep hotel, klima deluje – še celo preveč dobro. Uspelo se mi je prehladiti. Sredi poletne vročine. V tej ulici je stanovala tudi Jacqueline Kennedy.

Hotel je nekje pol ure od kraja, kjer smo delali in cca 20 minut od Rue de Passy. Na tej ulici je tržnica, kjer lahko kupiš najrazličnejšo hrano. Vse francosko seveda. Imajo meso, ribe, sire, … makarone nenazadnje. Te včasih prinesem domov, da vsaj vidijo kakšni morajo biti, da so ta pravi.

Ulice … ta Mozart je bila kar ok. Drevesa zagotavljajo senco v poletni vročini. Ta del mesta je v bistvu kar eliten. Za hec sem pogledal cene nepremičnin … okoli 2 milijončka za eno spodobno stanovanje. Ja … treba bo še malo delati. Tudi sicer je v tem okolišu veliko veleposlaništev, ljudje pa vse prej kot revni. Na ulicah prevladujejo majhni mestni avtomobilčki, največ Smarti in Clioti. Veliko je električnih Smartov, ki jih lahko najameš. Več ali manj so vsi odrgnjeni, z razbitimi odbijači. Avto je pač orodje, ne ravno nek statusni simbol. Sploh, ko govorimo o ljudeh, ki imajo stanovanje za dva, tri milijone in avto za drobiž. Pač, malo za po mestu. Ni pa manjkalo niti “malo” boljših avtomobilov. Od Lamborghinijev, Ferrarijev … vsega je bilo. Ti niso bili toliko potolčeni. Verjetno jih ravno ne pustijo stati zunaj, na ulici.

Teden hitro mine. Tokrat sem nadaljeval z dopustom. Kar paše malo oddiha. Pa še pozdravil sem prehlad. Naslednjič gremo spet oktobra.