23 lines
4.9 KiB
Plaintext
23 lines
4.9 KiB
Plaintext
|
# Kako deluje ta država
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Javni sektor je sestavljen iz več delov, več podsistemov. V teoriji ga delimo na tri veje oblasti: zakonodajno, izvršilno in sodno. Zakonodajna in izvršilna se delita še na dve ravni: državno in lokalno raven. Druga delitev je glede na porabo proračuna – neposredni proračunski uporabniki in posredni proračunski uporabniki. V prvo spadajo državni organi in občine, v drugo pa javni zavodi, javne gospodarske družbe (šole, vrtci, bolnišnice, komunalna podjetja …).
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Zaposlenih je veliko. Po zadnjih podatkih že 172.000. Ampak velik del odpade na posredne proračunske uporabnike. V ožji državni upravi je zaposlenih okoli 42.000 ljudi. Od teh 42.000 je okoli 1.500 funkcionarjev in 17.300 državnih uradnikov. To je ta skupina ljudi, ki delajo na ministrstvih, občinah, policiji, vojski, na sodiščih in v samostojnih državnih organih. Karierni uradniki. Skrbijo, da država deluje, da se zakoni sprejemajo, da se rešujejo sodni spori, da se kriminalci najdejo, obsodijo in zaprejo, da se pripravijo načrti za investicije, politike, prostorski načrti, …
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Uradniki niso izvoljeni, niso imenovani. So uslužbenci. Srednji razred. V službi ostanejo tudi ko se vlade zamenjajo. Delajo enako zagnano, ko so na oblasti leve ali desne vlade, delajo za državo. Politiki in funkcionarji pridejo in gredo, prinesejo svoje poglede na prioritete, svoja načela, uradniki pa zagotavljajo kontinuiteto jedra države.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Glavna naloga uradnikov je zagotavljati podporo funkcionarjem, izvoljenim ali imenovanim predstavnikom ljudstva, pri njihovem delu. Pogosto gre za ljudi, ki se z določenim področjem ne ukvarjajo poklicno. Poslanci rutinsko odločajo in razpravljajo o zakonodaji s področja, ki ga zares ne poznajo. Ne poznajo ga niti župani, občinski svetniki, včasih celo ministri. Sodniki občasno sodijo o zadevah, ki jih zares poznajo le ozko specializirani strokovnjaki, nekatere državne organe pa vodijo čisti amaterji. Funkcionarji bi brez podpornih služb ostali na suhem, država pa ne bi opravila svojih nalog.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Uradniki so del sistema delovanja te države. Sistem deluje sam od sebe, uradniki lahko izpolnjujejo svoje naloge ne glede na trenutno vodstvo. Nalog je vedno dovolj. Sistem je mogoče voditi, z njim upravljati. To vodenje je v rokah funkcionarjev. Ko ni politične vizije in dobrega vodstva na vrhu, se podsistemi organizirajo sami in tako tudi delujejo. Včasih sistem deluje kljub vodstvu, ne zaradi vodstva. Dokaj redko se v zadnjih časih zgodi, da na vodilna mesta, na funkcije izvolimo ali imenujemo ljudi, ki znajo sistem usmeriti v nove dobre smeri, prav zato ta večji del časa deluje po inerciji, politike pa se kreirajo na nižjih nivojih. Prav zato temu uradniškemu razredu nekateri rečejo strici iz ozadja ali globoka država.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Nekje sem prebral, da nam Slovencem uspe vedno izvoliti šibko vlado in da je to pravzaprav dobro. Nobena stranka ne dobi absolutne večine, nobena stranka ne dobi takšne moči, da bi državo urejala po svoji podobi. Težko si je predstavljati državo, ki bi jo vodila izključno ena stranka, ki bi imelavso moč v svojih rokah. Stranka, ki bi sama sestavila vlado, ki bi pripravljala zakonodajo skladno s svojim svetovnim nazorom, stranka, ki bi imela dovolj glasov v parlamentu, da bi sama sprejemala svojo zakonodajo, stranka, ki bi in potem sprejeto zakonodajo tudi izvajala.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Takšne vlade si verjetno ne želimo. Naš volilni sistem nam zagotavlja zmerne vlade, ne glede na to, ali so na oblasti predstavniki leve ali desne politične opcije. Zmerne vlade, ki težko zares prevzamejo vajeti v svoje roke, vlade, ki namesto revolucije izvajajo evolucijo. To nam zagotavlja stabilnost in preprečuje veliko nihanje v levo ali v desno, kakršnemu smo priča v sosednjih državah.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Ob šibkih vladah v resnici vlada uradniški sloj. Ta pripravlja zakonodajo in politike ter jih tudi izvršuje. Politiki in funkcionarji se omejujejo na bolj ali manj uspešno usmerjanje sistema.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Težava, ki nastopi zaradi tega, je pomanjkanje odgovornosti. Politiki (funkcionarji) sami pravzaprav ne sprejemajo pomembnih odločitev, odločevalci na nižjih ravneh pa so toliko razpršeni, da se razprši tudi odgovornost. Ni pošteno pričakovati, da bodo ljudje, ki niso sprejeli odločitve, zanjo sprejeli odgovornost. Le redki vidijo svojo odgovornost v tem, da se o zadevi niso poučili in je pravočasno ustavili. Ali pa v tem, da od sodelavcev niso zahtevali drugega, boljšega pristopa.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Javni sektor je pogosto tarča kritik. 172.000 ljudi je preveč, pravijo. Vendar je to celoten javni sektor. Tukaj so vsi zaposleni na policiji, pri gasilcih, v bolnicah, vrtcih, šolah, komunalnih podjetjih, tukaj so univerzitetni profesorji, zaposleni na različnih zavodih, v zaporih … Vse to je širši javni sektor, na katerega odpade večji del zaposlitev. Ko odštejemo še policijo, vojsko in strokovno-tehnično osebje, ostane dobrih 17.300 uradnikov in 1.500 funkcionarjev. Ljudje, ki peljejo to državo naprej.
|
|||
|
|
|