# Pripovedke ## Nastanek vesolja ### Bajka iz Mengša »S početka ni bilo ničesar kot Bog. Bog pa je spal in sanjal. Od vekomaj mu je ta sen trajal. Pa je bilo usojeno, da se je zbudil. Zbudil se je iz sna in se ogledoval in vsak pogled se mu je spremenil v zvezdo. Prvi pogled je ustvaril našo lepo Zemljo, drugi pogled naše ljubo Sonce, tretji pogled našo prijazno Luno, vsak poznejši pogled pa bleščečo zvezdo. Bog se je čudil in začel potovati, da si ogleda, kaj je z očmi ustvaril. Potuje in potuje, pa nikjer ne konca ne kraja. Pa pride dol tudi na našo zemljo. Pa se je bil že utrudil: pot mu je že na čelo stopila. Na Zemljo mu pade kaplja potu, kaplja oživi in to je bil prvi človek. Božji mu je rod. Ni bil ustvarjen za razblode, že od začetka mu je bilo usojeno, da se bo trudil in znojil.« ## Nastanek sveta ### Šišenska bajka Prvotno je bila pesem, glasi se pa takole: »Ničesar ni bilo ko Bog, Sonce in morje. Sonce je pripekalo. Bog se je ugrel in se potopil, da se v morju skoplje. Ko se je spet vzdignil, mu je ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je izpadlo ter ostalo na površini (kajti v začetku je vse ostalo tam, kamor je padlo). To zrno je naša Zemlja – morsko dno je njena domovina.« ## Nastanek časa ### Kresnik in Babilon Največji neprijatelj Kresnikov je bil kačji kralj Babilon. Enkrat je Kresniku vse krave pokral in jih v velikem bregu skril. Kresnik je vzel silno boklačo (batino) in je udaril po pe čini. Mahoma je prišlo tisoč hudih duhov iz globoke votline. Ko so ti duhi na svetlo stopili, se je začelo bliskati in grmeti kakor na sodni dan. Kresnik je pa vedel, da so sami vražji coprniki, zato je vse potolkel, — bili so sami pesoglavci, in precej se je zvedrilo. Po tem je še zaklal kačjega kralja in dobil je krave nazaj. Vir: Josip Pajek, Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev ### Kresnik in Alenčica Ednok je Kresnika morski kralj povabil na gostijo. Vzel si je najlepšo Vilo, ktera mu je za doto prinesla 999 gradov. Iz Vurberškega grada je stopil v zlato ladijo, in črez 30 dni je prišel k morskemu kralju. Tam so samo forežino pili. Kačja kraljica je izvedela, da ni Kresnika doma. Hitro zleti v vurberški grad in mu vzeme lepo ženo Alenčico. Ko Kresnik domu pride, ne najde ljube žene. Hitro si zmisli, da mu njo je vzela kačja kra ljica. Sedem mescev je imel iti do kačje kraljice. Ko do nje pride, začne se huda vojska. Kresnik je dosti vojsčakov s seboj vzel. Kačja kraljica se je skrila v globoko gorsko votlino, v kteri je bila Kresnikova Alenčica priklenjena, varovala je jetnico grda kačja pošast. Kresnik je zmagal in je kačjo pošast za klal, in svojo ljubo Alenčico rešil. (Trstenjak v »Novicah", 1. 1858, str. 374.) Vir: Josip Pajek, Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev ### Kresnik in Ses O Vurberškem Krsniku pripoveduje se še nekaj druzega, Grad Vurberg imenujejo listine 11. stoletja Wurben, kar pomeni v starej nemščini pozoja. Še sedaj postavlja naš narod dosti povesti v ta grad; postavim, kako je Krsnik sasa ali Sesa ubil. Zmija je lezla prek Drave, pravi ljudstvo, in je bila tako grozovito velika, da je tok Drave zadrževala. Drava je presto pila breg svoj in je poplavila vse Ptujsko polje. Vtekla se je skoz gorice, kjer se še sedaj vijugast jarek vidi proti silnemu gradu, oklenila je silen grad s svojim truplom, rep v gobec po- tegnivša. (Drugačica te povesti pravi, da je pozoj „Ses".bil po Krsniku iz oblakov vržen, in da se je kotal doli po bregu in zbrazdil vijugast graben pod bregom). V gradu je živela za prta lepa kraljičina z imenom Vesina. Šest mescev je zmaj na Vesino pred gradom prežal. Na Jurjevo je pa prišel lep grof Krsnik s svitlim mečem in se je postavil nad kačo. Kača pa je imela peroti in je v zrak zletela. Pa tudi Krsnik je vedel ha- jati — zrastla so mu krila, in v zraku se Šes in Krsnik hudo vojskujeta. Krsnik premaga kačo, jo vrže v globoki grajski stu denec, in jo tam priklene s silnim lancem na pečino, kjer še dandanašnji leži. Ko je Krsnik Sesa premagal, padala je sama zlata pšeničika na zemljo. Krsnik si je Vesino vzel za ženo, in je ž njo srečno živel.